Zadeva C‑69/21

X

proti

Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo rechtbank Den Haag (sodišče v Haagu, Nizozemska)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. novembra 2022

„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Členi 4, 7 in 19 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja – Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja – Varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve – Pravica do prebivanja iz zdravstvenih razlogov – Standardi in postopki v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115/ES – Državljan tretje države, ki trpi za hudo boleznijo – Zdravljenje z namenom lajšanja bolečin – Zdravljenje, ki ni na voljo v izvorni državi – Pogoji, pod katerimi je treba odložiti odstranitev“

1. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Načelo nevračanja – Državljan tretje države, ki trpi za hudo boleznijo – Dejansko tveganje znatnega, nepovratnega in hitrega povečanja bolečin v primeru vrnitve v izvorno državo – Sprejetje odločbe o vrnitvi ali ukrepa odstranitve v zvezi s takim državljanom – Nedopustnost – Možnost držav članic, da določijo strogi rok za uresničitev takega povečanja – Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 1, 4 in 19(2); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člen 5)

   (Glej točke od 52 do 55, 56, 58, 59, od 63 do 66, od 68 do 76, 103 in točko 1 izreka.)

2. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Načelo nevračanja – Državljan tretje države, ki trpi za hudo boleznijo – Dejansko tveganje znatnega, nepovratnega in hitrega povečanja bolečin v primeru vrnitve v izvorno državo – Presoja posledic odstranitve na zdravstveno stanje zadevnega državljana, ki jo opravi pristojni nacionalni organ – Upoštevanje navedenih posledic zgolj za preučitev sposobnosti tega državljana za potovanje – Nedopustnost

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 1, 4 in 19(2); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člena 5 in 9(1)(a))

   (Glej točke od 80 do 82 in 103 ter točko 2 izreka.)

3. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Direktiva 2008/115 – Državljan tretje države, ki trpi za hudo boleznijo – Nemožnost sprejetja odločbe o vrnitvi ali ukrepa odstranitve v zvezi s tem državljanom – Razlog – Dejansko tveganje znatnega, nepovratnega in hitrega povečanja bolečin v primeru vrnitve v izvorno državo – Obveznost izdaje dovoljenja za prebivanje temu državljanu – Neobstoj – Pravica do zasebnega življenja – Preučitev dopustnosti odstranitve tega državljana – Elementi, ki jih je treba upoštevati

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 1, 4 in 7; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115)

   (Glej točke od 84 od 87, 89 in od 90 do 103 ter točko 3 izreka.)

Povzetek

X, ruski državljan, trpi za redko obliko krvnega raka, zaradi katerega se zdaj zdravi na Nizozemskem. Med drugim je deležen analgetičnega zdravljenja na podlagi medicinske konoplje, ki v Rusiji ni dovoljeno. Ker so nizozemski organi ugotovili, da ta ruski državljan na Nizozemskem ne more zahtevati statusa begunca, subsidiarne zaščite ali dovoljenja za prebivanje na podlagi nacionalnega prava, so zoper njega izdali odločbo o vrnitvi. Ker je zadevna oseba trdila, da je zdravljenje na podlagi medicinske konoplje zanjo tako zelo pomembno, da v primeru prekinitve tega zdravljenja ne bi mogla več živeti dostojnega življenja, je pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper to odločbo.

To sodišče se zlasti sprašuje, ali pravo Unije, natančneje Direktiva o „vračanju“ ( 1 ) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), nasprotujeta sprejetju odločbe o vrnitvi v zvezi z osebo, ki je v položaju zadevne osebe. Natančneje, izvedeti želi, ali lahko tveganje znatnega povečanja bolečin zaradi neobstoja učinkovitega zdravljenja pomeni oviro za odstranitev zadevne osebe.

Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je odgovorilo pritrdilno in podalo pojasnila o elementih, ki jih je treba upoštevati pri presoji takega tveganja, in o podrobnih pravilih te presoje. Poleg tega je preučilo obveznosti držav članic do državljana tretje države, ki je v položaju zadevne osebe, z vidika pravice do zasebnega življenja.

Presoja Sodišča

Sodišče je na prvem mestu poudarilo, da Direktiva o „vračanju“ ( 2 ) in Listina ( 3 ) nasprotujeta temu, da se odločba o vrnitvi ali ukrep odstranitve sprejme v zvezi z državljanom tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice in trpi za hudo boleznijo, če obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bila zadevna oseba v tretji državi, v katero bi bila odstranjena, v primeru vrnitve izpostavljena dejanskemu tveganju velikega, nepopravljivega in hitrega povečanja bolečin, ker je v tej državi prepovedano edino učinkovito analgetično zdravljenje.

V zvezi s tem je Sodišče presodilo, da bi lahko država članica kršila prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja iz člena 4 Listine, če bi lahko odločba o vrnitvi ali ukrep odstranitve, ki so ju sprejeli njeni organi, povečala bolečine, ki jih zadevnemu državljanu tretje države povzroča bolezen, v taki meri, da te bolečine dosežejo prag resnosti, ki se zahteva v skladu s členom 4 Listine.

Prvič, tveganje znatnega in nepopravljivega povečanja bolečin lahko obstaja zlasti, če se ugotovi, da zadevnemu državljanu tretje države v namembni državi ni mogoče zakonito zagotoviti edinega učinkovitega analgetičnega zdravljenja in da bi mu neobstoj takega zdravljenja povzročil tako velike bolečine, da bi bilo to v nasprotju s človekovim dostojanstvom, kar bi mu lahko povzročilo resne in nepopravljive duševne motnje ali ga celo napeljalo k samomoru. Predložitveno sodišče je tisto, ki mora ugotoviti, ali je tako glede na vse upoštevne podatke, zlasti zdravstvene.

Drugič, v zvezi s tveganjem hitrega povečanja bolečin je treba upoštevati dejstvo, da je to povečanje lahko postopno in da je lahko potrebno določeno časovno obdobje, da postane znatno in nepopravljivo. Zato država članica ne more določiti absolutno vnaprej določenega roka, v katerem naj se tako povečanje uresniči. Rok, ki ga v zvezi s tem morebiti določa nacionalno pravo, mora biti zgolj okviren in pristojnega nacionalnega organa ne more odvezati konkretnega preizkusa položaja zadevne osebe glede na vse upoštevne podatke.

Na drugem mestu je Sodišče menilo, da Direktiva o „vračanju“ ( 4 ) in Listina ( 5 ) nasprotujeta temu, da pristojni nacionalni organ posledice ukrepa odstranitve, v ozkem pomenu besede, za zdravstveno stanje državljana tretje države upošteva le za preučitev, ali je ta v stanju, v katerem lahko potuje. Da bi zadevna država članica lahko sprejela odločbo o vrnitvi ali izvedla odstranitev zadevne osebe, se mora namreč prepričati, da je ta oseba, če njeno zdravstveno stanje to zahteva, deležna zdravstvene oskrbe ne le med odstranitvijo, ampak tudi po njej, v namembni državi.

Na tretjem in zadnjem mestu je Sodišče poudarilo, prvič, da Direktiva o „vračanju“ in Listina ( 6 ) državi članici, na ozemlju katere nezakonito prebiva državljan tretje države, ne nalagata, da temu izda dovoljenje za prebivanje, če zoper tega državljana ne more biti izdana niti odločba o vrnitvi niti ukrep odstranitve, ker obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bil v namembni državi izpostavljen resničnemu tveganju za hitro, znatno in nepopravljivo povečanje bolečin, ki jih povzroča njegova huda bolezen. Drugič, Sodišče je poudarilo, da mora pristojni nacionalni organ pri preučitvi, ali pravica do spoštovanja zasebnega življenja tega državljana, določena v Listini, nasprotuje temu, da se zoper njega sprejme odločba o vrnitvi ali ukrep odstranitve, upoštevati zdravstveno stanje navedenega državljana in njegovo oskrbo, ki jo je zaradi te bolezni deležen na tem ozemlju, ter vse druge upoštevne elemente.

V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da so zdravljenja, ki jih je državljan tretje države deležen na ozemlju države članice, ne glede na to, da na tem ozemlju nezakonito prebiva, del njegovega zasebnega življenja. Ker pa pravica do spoštovanja zasebnega življenja ni absolutna pravica, so omejitve pri uresničevanju te pravice dovoljene, če so predpisane z zakonom, če spoštujejo bistveno vsebino navedene pravice in če so ob upoštevanju načela sorazmernosti nujne in dejansko ustrezajo zlasti ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija. Ker vzpostavitev učinkovite politike odstranitve in repatriacije pomeni tak cilj, je treba še zlasti preučiti, ali sprejetje odločbe o vrnitvi ali ukrepa odstranitve državljana tretje države, ki trpi za hudo boleznijo in je v zadevni državi članici deležen analgetičnega zdravljenja, ki ni na voljo v namembni državi, ne vpliva na bistveno vsebino njegove pravice do zasebnega življenja in spoštuje načelo sorazmernosti. Pri taki preučitvi je treba upoštevati vse socialne vezi, ki jih je ta državljan ustvaril v državi članici, v kateri prebiva nezakonito, pri čemer je treba ustrezno upoštevati krhkost in posebno odvisnost, ki jo povzroča njegovo zdravstveno stanje. Vendar, če je navedeni državljan izoblikoval zasebno življenje v tej državi članici, ne da bi tam imel dovoljenje za prebivanje, lahko le izjemne okoliščine nasprotujejo temu, da bi bil v postopku vračanja.

Poleg tega s sprejetjem odločbe o vrnitvi ali ukrepa odstranitve ni kršena pravica zadevnega državljana tretje države do spoštovanja zasebnega življenja zgolj zato, ker bi bil v primeru vrnitve v namembno državo izpostavljen tveganju, da se njegovo zdravstveno stanje poslabša, kadar tako tveganje ne dosega praga resnosti, ki se zahteva na podlagi člena 4 Listine.

( 1 ) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, str. 98, v nadaljevanju: Direktiva o „vračanju“).

( 2 ) Člen 5 te direktive.

( 3 ) Člena 1 in 4 ter člen 19(2) Listine.

( 4 ) Člen 5 in člen 9(1)(a) te direktive.

( 5 ) Člena 1 in 4 ter člen 19(2) Listine.

( 6 ) Člen 7 Listine, ki določa pravico do spoštovanja zasebnega življenja, ter člena 1 in 4 Listine.