Zadeva C‑544/17 P

BPC Lux 2 Sàrl in drugi

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Državne pomoči – Ničnostna tožba – Dopustnost – Pomoč portugalskih organov pri reševanju finančne ustanove Banco Espírito Santo SA – Ustanovitev in kapitalski vložek v premostitveno banko – Odločitev Evropske komisije, da se pomoč razglasi za združljivo z notranjim trgom – Pravni interes – Tožba pred nacionalnimi sodišči za razglasitev ničnosti sklepa o reševanju družbe Banco Espírito Santo“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 7. novembra 2018

1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Nujnost obstoječega in dejanskega interesa – Presoja ob vložitvi tožbe – Tožba, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist – Dokazno breme

   (člen 263 PDEU)

2. Pritožba – Razlogi – Nadzor Sodišča nad pravno opredelitvijo dejstev – Dopustnost

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist v okviru tožbe pred nacionalnimi sodišči – Dopustnost – Možnost sodišča Unije, da presodi verjetnost utemeljenosti tožbe pred nacionalnim sodiščem – Izključitev

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 28, 29, 33, 34 in 45.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 31.)

3.  Stranka načeloma ohrani interes za vložitev ničnostne tožbe, saj je ta lahko podlaga za morebitno odškodninsko tožbo. Verjetnost vložitve odškodninske tožbe je dovolj za utemeljitev takšnega pravnega interesa, če ta tožba ni hipotetična. Pravni interes lahko izhaja tudi iz vsake tožbe pred nacionalnimi sodišči, v okviru katere lahko morebitna razglasitev ničnosti akta, izpodbijanega pred sodiščem Unije, tožeči stranki prinese korist.

   V zvezi s tem je treba na eni strani glede tožbe pred sodiščem Unije zoper sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti državne pomoči, pri kateri gre za kapitalsko injekcijo v nacionalno banko, s pravom Unije in na drugi glede tožbe pred nacionalnim sodiščem, s katero se predlaga, naj se ugotovi nezdružljivost sklepa o reševanju navedene banke z nacionalnim pravom glede na neločljive povezanosti navedenih sklepov, ki zlasti dokazuje, da je bila zadevna pomoč dodeljena v okviru reševanja zadevne banke, je treba ugotoviti, da sodišču Unije, saj bi sicer nadomestilo nacionalno sodišče pri presoji utemeljenosti ničnostne tožbe, vložene zoper navedeni sklep o reševanju, ni dopustno ugotoviti, da morebitna razglasitev ničnosti sklepa Komisije, ker predmet zadnjenavedene tožbe ni enak predmetu tožbe, vložene pred sodiščem Unije, nikakor ne bi mogla vplivati na presojo nacionalnih sodišč glede tožbe, ki je bila vložena pred njimi.

   Sodišče Unije namreč za namen presoje pravnega interesa za nastopanje pred njim ni pristojno, da presodi, ali je na podlagi nacionalnega prava utemeljenost tožbe, vložene pri nacionalnih sodiščih, verjetna, in da s tem nadomesti nacionalna sodišča pri taki presoji. Nujno pa se zahteva, vendar je tudi zadostno, da lahko stranka, ki vloži ničnostno tožbo pred sodiščem Unije, od njenega rezultata pridobi korist.

   (Glej točke od 42 do 44, 52, 55 in 56.)