Zadeva C‑312/17

Surjit Singh Bedi

proti

Bundesrepublik Deutschland in Bundesrepublik Deutschland in Prozessstandschaft für das Vereinigte Königreich von Großbritannien und Nordirland

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesarbeitsgericht Hamm)

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Direktiva 2000/78/ES – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Člen 2(2) – Prepoved vsakršne diskriminacije zaradi invalidnosti – Kolektivna pogodba o socialni varnosti – Premostitvena pomoč, ki se izplača nekdanjim civilnim uslužbencem zavezniških sil v Nemčiji – Prenehanje izplačevanja te pomoči, ko zadevna oseba izpolni pogoje za pridobitev predčasne starostne pokojnine za invalidne osebe na podlagi zakonskega sistema pokojninskega zavarovanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. septembra 2018

Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti – Premostitvena pomoč, ki je bila delavcu, ki je izgubil zaposlitev, dodeljena za zagotavljanje dostojnega dohodka – Prenehanje izplačevanja te pomoči v trenutku, ko upravičenec izpolni pogoje za pridobitev predčasne starostne pokojnine za invalide, v okviru zakonskega sistema pokojninskega zavarovanja – Posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti – Neupoštevanje povečanega tveganja, ki so mu izpostavljene invalidne osebe – Prekoračitev meje, potrebne za uresničitev ciljev socialne politike – Nedopustnost

(Direktiva Sveta 2000/78, člen 2(2))

Člen 2(2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da v zadevi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, nasprotuje določbam kolektivne pogodbe, ki določajo, da se premostitvena pomoč, ki je bila delavcu, ki je izgubil zaposlitev, dodeljena za zagotavljanje dostojnega dohodka, dokler ne pridobi pravice do starostne pokojnine na podlagi zakonskega pokojninskega zavarovanja, preneha izplačevati, ko ta delavec izpolni pogoje za predčasno starostno pokojnino, ki je na podlagi tega sistema določena za osebe s hudo invalidnostjo.

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da v zadevi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, člen 8(1)(c) TV SozSich učinkuje tako, da so prihodki delavca s hudo invalidnostjo v obdobju, za katero mu je dodeljena predčasna starostna pokojnina, nižji od prihodkov neinvalidnega delavca. Pravilo iz te določbe torej lahko postavi invalidne delavce v manj ugoden položaj in tako povzroči različno obravnavanje v smislu člena 2(2)(b) Direktive 2000/78, ki posredno temelji na invalidnosti.

75 Dodati je treba, da imajo osebe s hudo invalidnostjo posebne potrebe, povezane tako z varstvom, ki ga zahteva njihovo stanje, kot z nujnostjo, da so pripravljene na morebitno poslabšanje svojega stanja. Tako je treba upoštevati tveganje, ki ga imajo težki invalidi glede trajnih finančnih potreb zaradi svoje invalidnosti, in/ali to, da se s staranjem njihove finančne potrebe večajo (glej v tem smislu sodbo z dne 6. decembra 2012, Odar,C‑152/11, EU:C:2012:772, točka 69).

Zato socialni partnerji pri uresničevanju legitimnih ciljev, ki zajemajo dodelitev nadomestila za prihodnost odpuščenih delavcev in pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela ob upoštevanju potrebe po pravični razdelitvi omejenih finančnih sredstev, niso upoštevali relevantnih elementov, natančneje, v zvezi z delavci s hudo invalidnostjo.

(Glej točke 53, 75, 76, 79 in izrek.)