Zadeva C‑164/17

Edel Grace
in
Peter Sweetman

proti

An Bord Pleanála

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court (Irska))

„Predhodno odločanje – Okolje – Direktiva 92/43/ES – Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst – Člen 6(3) in (4) – Presoja posledic načrta ali projekta za zavarovano območje – Načrt ali projekt, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja – Projekt vetrne elektrarne – Direktiva 2009/147/ES – Ohranjanje prosto živečih ptic – Člen 4 – Posebno območje varstva (POV) – Priloga I – Pepelasti lunj (Circus cyaneus) – Primeren habitat, ki se s časom spreminja – Začasno ali dokončno zmanjšanje površin koristnih območij – Ukrepi, vključeni v projekt, katerega cilj je zagotoviti, da se med trajanjem projekta površina, ki je dejansko primerna za naravni habitat vrste, ne zmanjša, ampak se lahko celo poveča“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. julija 2018

1. Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Ustrezna presoja posledic načrta ali projekta za območje – Varstveni ukrepi – Izravnalni ukrepi – Razlikovanje

   (Direktiva Sveta 92/43, člena 6(3) in 4)

2. Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Posebna ohranitev območja – Obveznosti držav članic – Presoja vplivov projekta na območje – Upoštevanje bodočega razvoja območja naravnega habitat, s katerim se želi izravnati izgubo kakovostne površine in kakovosti, na katero vpliva projekt – Izključitev – Opredelitev tega razvoja kot izravnalnega ukrepa – Zahteva

   (Direktiva Sveta 92/43, člena 6(3) in 4)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 47.)

2.  Člen 6 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je treba razlagati tako, da okoliščine – kadar se projekt namerava izvesti na območju varstva in ohranitve vrst, katerega površina, ki ustreza potrebam zaščitene vrste, se s časom spreminja, pri čemer zaradi tega projekta nekateri deli tega območja začasno ali dokončno ne bodo več ponujali primernega habitata za zadevno vrsto – da ta projekt vključuje ukrepe, s katerimi se zagotavlja, da se del navedenega območja, ki dejansko lahko ponuja ustrezen habitat – potem ko se opravi ustrezna presoja posledic in med trajanjem navedenega projekta – ne zmanjša, ampak da se lahko celo poveča, ni mogoče upoštevati pri presoji, ki jo je treba opraviti na podlagi odstavka 3 tega člena in ki zagotavlja, da zadevni projekt ne škodi celovitosti zadevnega območja, ampak se ta okoliščina glede na okoliščine primera nanaša na odstavek 4 tega člena.

   V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da ukrepov, predvidenih v projektu, s katerimi se želi izravnati negativne učinke tega projekta, ni mogoče upoštevati v okviru presoje posledic navedenega projekta, ki je določena v členu 6(3) Direktive o habitatih (sodbi z dne 15. maja 2014, Briels in drugi, C‑521/12, EU:C:2014:330, točka 29, in z dne 21. julija 2016, Orleans in drugi, C‑387/15 in C‑388/15, EU:C:2016:583, točka 48).

   Tak ukrep je mogoče upoštevati v okviru ustrezne presoje zgolj takrat, kadar obstaja zadostna gotovost, da bo učinkovito prispeval k preprečitvi negativnih učinkov, tako da ni nobenega razumnega dvoma o tem, da projekt ne bo škodil celovitosti območja (glej v tem smislu sodbo z dne 26. aprila 2017, Komisija/Nemčija, C‑142/16, EU:C:2017:301, točka 38).

   Vendar se morebitni pozitivni učinki prihodnjega razvoja novega habitata, s katerim se želi izravnati izguba kakovostne površine istega habitatnega tipa na varovanem območju, načeloma le težko predvidijo in so vidni šele pozneje (glej v tem smislu sodbo z dne 21. julija 2016, Orleans in drugi, C‑387/15 in C‑388/15, EU:C:2016:583, točki 52 in 56 ter navedena sodna praksa).

   Poudariti je treba, da vir negotovosti ni okoliščina, da se habitat v postopku v glavni stvari nenehno spreminja in da to območje zahteva „dinamično“ upravljanje. Taka negotovost izhaja iz ugotovitev gotovega ali potencialnega škodovanja celovitosti zadevnega območja kot območja habitata in prehranjevalnega območja ter torej sami značilnosti tega območja in iz vključitve v presojo posledic prihodnjih pozitivnih učinkov sprejetja ukrepov, ki so v fazi te presoje zgolj morebitni, ker se njihovo izvajanje še ni začelo. Zato brez poseganja v preverjanja, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, navedenih pozitivnih učinkov, ko so organi odobrili zadevni projekt, ni bilo mogoče ugotoviti z zahtevano gotovostjo.

   (Glej točke od 50 do 53, 57 in izrek.)