Zadeva C‑2/17

Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)

proti

Jesúsu Crespu Reyu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia)

„Predhodno odločanje – Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb – Socialna varnost delavcev migrantov – Uredba (ES) št. 883/2004 – Priloga XI, rubrika ,Španija‘, točka 2 – Starostna pokojnina – Način izračuna – Teoretični znesek – Upoštevna prispevna osnova – Posebni dogovor – Izbira prispevne osnove – Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora delavec plačevati prispevke na podlagi minimalne prispevne osnove“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 28. junija 2018

Mednarodni sporazumi – Sporazum med ES in Švico o prostem pretoku oseb – Enako obravnavanje – Socialna varnost delavcev migrantov – Pokojninsko zavarovanje – Starostna pokojnina – Način izračuna – Teoretični znesek – Posebni dogovor – Upoštevna prispevna osnova – Izbira prispevne osnove – Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora delavec plačevati prispevke na podlagi minimalne prispevne osnove – Nedopustnost – Dolžnosti nacionalnih sodišč

(Sporazum med ES in Švico o prostem pretoku oseb; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, Priloga XI)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, podpisan 21. junija 1999 v Luxembourgu, je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, s katero je delavcu migrantu, ki sklene posebni dogovor za vključitev v sistem socialne varnosti te države članice, naloženo, da plačuje prispevke na podlagi minimalne prispevne osnove, tako da bo pristojni nosilec navedene države članice pri izračunu teoretičnega zneska njegove starostne pokojnine obdobje, ki je zajeto s tem dogovorom, obravnaval kot obdobje, ki je bilo dopolnjeno v tej državi članici, in bo za ta izračun upošteval zgolj prispevke, ki so bili plačani v okviru navedenega dogovora, čeprav je navedeni delavec, preden je uresničil svojo pravico do prostega gibanja, v zadevni državi članici plačeval prispevke na podlagi osnov, ki so bile višje od minimalne prispevne osnove, in ima delavec, ki svoje pravice do prostega gibanja ni uresničil in sklene tak dogovor, možnost plačevati prispevke na podlagi osnov, ki so višje od minimalne prispevne osnove.

V točki 2 rubrike „Španija“ iz Priloge XI k Uredbi št. 883/2004 je namreč določeno, da je treba pri izračunu osnovnega zneska pokojnine delavca migranta v zvezi z obdobji, ki jih je zadnji dopolnil v drugi državi članici, upoštevati „osnov[o] za prispevek v Španiji, ki je časovno najbližje referenčnim obdobjem“.

V položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je zadevni delavec pred uresničevanjem pravice do prostega gibanja plačeval prispevke v sistem socialne varnosti zadevne države članice na podlagi osnov, ki so višje od minimalne prispevne osnove, bi bila tako prispevna stopnja, upoštevna za izračun njegove starostne pokojnine, zadnji prispevek, ki ga je navedeni delavec plačal v tej državi članici, kar je prispevna osnova, ki je višja od minimalne prispevne stopnje, določene s posebnim dogovorom.

Če je v nacionalnem pravu določeno različno obravnavanje več skupin oseb in to pomeni kršitev prava Unije, je treba člane skupine, ki je postavljena v slabši položaj, obravnavati enako kot druge zadevne osebe in zanje uporabiti enako ureditev. Ureditev, ki se uporablja za člane privilegirane skupine, ob nepravilni uporabi prava Unije ostaja edini veljavni referenčni sistem (sodba z dne 13. julija 2016, Pöpperl,C‑187/15, EU:C:2016:550, točka 46 in navedena sodna praksa).

Sodišče, ki odloča o sporu, mora sicer ugotoviti, katera sredstva v nacionalnem pravu so najbolj primerna za enako obravnavanje delavcev migrantov in nemobilnih delavcev. Vendar je treba glede tega poudariti, da bi bilo ta cilj a priori mogoče doseči tako, da bi tudi delavci migranti, ki sklenejo posebni dogovor, dobili to možnost, ter tako, da bi bilo zadnjenavedenim delavcem omogočeno retroaktivno plačevanje prispevkov na podlagi osnov, ki so višje od minimalne prispevne osnove, in zato uveljavljanje pravice do starostne pokojnine na podlagi teh novih osnov.

(Glej točke 67, 68, 73, 75 in 76 ter izrek.)