Zadeva C‑636/13 P

Roca Sanitario SA

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Usklajevanje prodajnih cen in izmenjava občutljivih poslovnih informacij – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Obveznost obrazložitve – Načelo enakega obravnavanja – Sorazmernost – Izvajanje neomejene sodne pristojnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 26. januarja 2017

1. Konkurenca–Globe–Znesek–Sodni nadzor–Neomejena (sodna) pristojnost–Nadzor zakonitosti–Obseg in omejitve

   (člena 261 PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

2. Sodni postopek–Navajanje novih razlogov med postopkom–Pogoji–Razširitev obstoječega tožbenega razloga–Neobstoj razširitve–Nedopustnost

   (Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 48(2))

3. Pritožba–Pristojnost Sodišča–Izpodbijanje presoje Splošnega sodišča glede zneskov glob, naloženih podjetjem, ki so kršila pravila o konkurenci iz Pogodbe, iz razlogov pravičnosti–Izključitev

   (člena 256 PDEU in 261 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

4. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Določitev osnovnega zneska–Teža kršitve–Vstopni pribitek–Dejavniki, ki jih je treba upoštevati–Spoštovanje načela sorazmernosti

   (člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 21, 23 in 25)

5. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Merila–Teža kršitve–Elementi presoje

   (člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 23 in 25)

6. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Sodni nadzor–Neomejena pristojnost sodišča Unije–Obseg–Omejitev–Spoštovanje načela enakega obravnavanja–Upoštevanje razlik in okoliščin, ki so specifične za zadevna podjetja

   (člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 20 in 21; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 13, od 19 do 22, 25, 28 in 29)

7. Pritožba–Razlogi–Obrazložitev sodbe, pri kateri je podana kršitev prava Unije–Izrek, utemeljen iz drugih pravnih razlogov–Zavrnitev

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

8. Pritožba–Razlogi–Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov–Izključitev, razen ob izkrivljanju

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

1.  V zvezi s sodnim nadzorom odločb Komisije, s katerimi je naložena globa za kršitev pravil o konkurenci, mora sodišče Unije na podlagi dokazov, ki jih tožeča stranka predloži v utemeljitev navedenih tožbenih razlogov, opraviti nadzor zakonitosti. Pri tem nadzoru se sodišče ne bi smelo opirati na polje proste presoje Komisije – niti glede izbire dejavnikov, ki jih upošteva pri uporabi meril iz smernic, niti glede njihove ocene – da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora nad dejstvi in uporabo prava.

   Nadzor zakonitosti je dopolnjen z neomejeno pristojnostjo, ki je priznana s členom 31 Uredbe št. 1/2003, v skladu s členom 261 PDEU. Ta pristojnost sodišču omogoča, da ne opravi le nadzora zakonitosti sankcije, ampak tudi nadomesti presojo Komisije s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen.

   Vendar izvajanje neomejene pristojnosti ne pomeni nadzora po uradni dolžnosti, postopek pred sodiščema Unije pa je kontradiktoren. Razen razlogov javnega reda, kot je neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, mora razloge zoper izpodbijano odločbo navesti tožeča stranka in predložiti dokaze v podporo tem razlogom.

   (Glej točke od 32 do 34.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 35 do 37.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 47.)

4.  Pri določitvi višine globe, naložene za kršitev pravil o konkurenci, je treba upoštevati trajanje kršitve in vse dejavnike, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitve. Med dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, so ravnanje vsakega od podjetij, vloga, ki jo ima vsako od podjetij pri izvajanju omejevalnega sporazuma, korist, ki so jo lahko imela od tega sporazuma, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Unije

   Z okoliščino, da podjetje ni del „jedra“ omejevalnega sporazuma, ker ni prispevalo k nastanku in ohranitvi tega omejevalnega sporazuma, nikakor ni mogoče dokazati, da bi moralo Splošno sodišče ugotoviti, da koeficienta „teža kršitve“ in „dodatni znesek“ v višini 15 % nista ustrezna ali da sta previsoka, ker je bil takšen odstotek upravičen že samo zaradi narave zadevne kršitve, in sicer usklajevanja dvigov cen. Taka kršitev namreč spada med najresnejše omejitve konkurence v smislu točk 23 in 25 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, in taka stopnja v višini 15 % ustreza najnižji stopnji v meji razpona sankcij, ki je v skladu s temi smernicami določena za takšne kršitve.

   Splošno sodišče zato lahko upravičeno šteje, da Komisija s tem, da je za koeficienta „teža kršitve“ in „dodatni znesek“ določila stopnjo 15 %, ne glede na to, da je bil geografski obseg sodelovanja podjetja pri zadevni kršitvi omejen, ni kršila načela sorazmernosti.

   (Glej točke 48, 49 in od 52 do 54.)

5.  Čeprav se lahko za presojo teže kršitve določb člena 101 PDEU in nato za določitev zneska globe, ki jo je treba naložiti, med drugim upoštevata geografski obseg kršitve in število proizvodov, ki so z njo zajeti, pa okoliščina, da se neka kršitev nanaša na večje geografsko ozemlje in na večje število proizvodov kot druga, sama po sebi nujno ne pomeni, da bi bilo treba to prvo kršitev, gledano v celoti in zlasti glede na njeno naravo, opredeliti kot težjo od druge, in da kot taka upravičuje določitev višjih koeficientov „teža kršitve“ in „dodatni znesek“ od tistih, ki se upoštevata za izračun globe, s katero se sankcionira ta druga kršitev.

   (Glej točko 56.)

6.  Spoštovanje načela enakega obravnavanja zavezuje Splošno sodišče ne le pri izvajanju nadzora zakonitosti odločbe Komisije o naložitvi glob, temveč tudi pri izvajanju neomejene sodne pristojnosti. Izvajanje take pristojnosti pri določitvi višine naloženih glob namreč ne sme pripeljati do diskriminacije med podjetji, ki so bila udeležena pri sporazumu ali usklajenem ravnanju v nasprotju s členom 101(1) PDEU.

   Ni nujno, da za presojo teže kršitve na podlagi tega načela do upoštevanja razlik med podjetji, ki so sodelovala pri istem kartelu, zlasti glede geografskega obsega udeležbe posameznega podjetja, pride ob določitvi koeficientov „teža kršitve“ in „dodatni znesek“, temveč do upoštevanja lahko pride v drugi fazi izračuna globe, na primer ob prilagoditvi osnovnega zneska glede na olajševalne ali obteževalne okoliščine v skladu s točkama 28 in 29 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003. Takšne razlike se lahko pokažejo tudi pri vrednosti prodaje, ki se upošteva za izračun osnovnega zneska globe, ker ta vrednost za vsako udeleženo podjetje odraža pomen njegovega sodelovanja pri zadevni kršitvi v skladu s točko 13 Smernic iz leta 2006, ki omogoča, da se kot izhodišče za izračun globe določi znesek, ki odraža gospodarsko pomembnost kršitve in obseg sodelovanja podjetja pri tej kršitvi.

   (Glej točke od 58 do 60.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 62 in 63.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 69.)