Zadeva C‑637/13 P

Laufen Austria AG

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Usklajevanje prodajnih cen in izmenjava občutljivih poslovnih informacij – Uredba (ES) št. 1/2003 – Člen 23(2) – Zgornja meja 10 % prometa – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Obveznost obrazložitve – Načelo enakega obravnavanja – Izvajanje neomejene sodne pristojnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 26. januarja 2017

1. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Najvišji znesek–Izračun–Promet, ki ga je treba upoštevati–Podjetje, ki ga je prevzelo drugo podjetje, ki je bilo v času kršitve ločen gospodarski subjekt–Upoštevanje prometa vsakega od teh gospodarskih subjektov

   (člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

2. Pritožba–Pristojnost Sodišča–Izpodbijanje presoje Splošnega sodišča glede zneskov glob, naloženih podjetjem, ki so kršila pravila o konkurenci iz Pogodbe, iz razlogov pravičnosti–Izključitev

   (člena 256 PDEU in 261 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

3. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Določitev osnovnega zneska–Teža kršitve–Vstopni pribitek–Dejavniki, ki jih je treba upoštevati–Spoštovanje načela sorazmernosti

   (člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 21, 23 in 25)

4. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Merila–Teža kršitve–Elementi presoje

   (člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 23 in 25)

5. Konkurenca–Globe–Znesek–Določitev–Sodni nadzor–Neomejena pristojnost sodišča Unije–Obseg–Omejitev–Spoštovanje načela enakega obravnavanja–Upoštevanje razlik in okoliščin, ki so specifične za zadevna podjetja

   (člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 20 in 21; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 13, od 19 do 22, 25, 28 in 29)

6. Pritožba–Razlogi–Obrazložitev sodbe, pri kateri je podana kršitev prava Unije–Izrek, utemeljen iz drugih pravnih razlogov–Zavrnitev

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

7. Pritožba–Razlogi–Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov–Izključitev, razen ob izkrivljanju

   (člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

1.  Če je podjetje, za katero Komisija šteje, da je odgovorno za kršitev člena 101 PDEU, prevzeto s strani drugega podjetja, v okviru katerega kot hčerinska družba ostane ločeni gospodarski subjekt, mora Komisija za namen uporabe zgornje meje globe v višini 10 % celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu, ki je določena v členu 23(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1/2003, po potrebi upoštevati promet vsakega od teh gospodarskih subjektov v obdobju pred prevzemom.

   V zvezi s tem cilj 10‑odstotne zgornje meje prometa vsakega podjetja, ki je sodelovalo pri kršitvi, določene v členu 23(2), med drugim izognitev temu, da bi naložitev globe v znesku, višjem od te zgornje meje, presegla plačilno zmožnost navedenega podjetja na datum, ko Komisija ugotovi, da je odgovorno za kršitev, in mu naloži denarno kazen. Ta ugotovitev je podprta s členom 23(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1/2003, ki zahteva, da se 10‑odstotna zgornja meja izračuna na podlagi poslovnega leta pred sprejetjem odločbe Komisije o sankcioniranju kršitve. Taka zahteva pa je vsekakor spoštovana, če se ta zgornja meja za globo, ki je naložena izključno hčerinski družbi za obdobje pred njenim prevzemom s strani matične družbe, določi zgolj na podlagi prometa hčerinske družbe.

   Iz tega izhaja, da mora Komisija, ker matične družbe ni mogoče šteti za odgovorno za kršitev, ki jo je storila njena hčerinska družba pred datumom njenega prevzema, za izračun 10‑odstotne zgornje meje upoštevati promet te hčerinske družbe, ki ga je ta ustvarila v poslovnem letu pred sprejetjem sklepa, s katerim se kršitev sankcionira. Zato mora Komisija, kadar se začetno obdobje, v zvezi s katerim odgovarja za kršitev le hčerinska družba, in drugo obdobje, v zvezi s katerim za kršitev odgovarja matična družba solidarno s hčerinsko, razlikujeta, v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 ugotoviti, ali del globe, glede katere matična družba ne odgovarja solidarno za plačilo, presega 10 % prometa hčerinske družbe.

   (Glej točke 44 in od 46 do 50.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 59.)

3.  Pri določitvi višine globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, je treba upoštevati trajanje kršitve in vse dejavnike, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitve. Med dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, so ravnanje vsakega od podjetij, vloga, ki jo ima vsako od podjetij pri izvajanju omejevalnega sporazuma, korist, ki so jo lahko imela od tega sporazuma, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Unije.

   S tem, da podjetje ni bilo del „jedra“ kartela, ker med drugim ni prispevalo k nastanku in ohranitvi tega kartela, nikakor ni mogoče dokazati, da bi moralo Splošno sodišče ugotoviti, da koeficienta „teža kršitve“ in „dodatni znesek“ v višini 15 % nista ustrezna ali da sta previsoka, ker naj bi bil takšen odstotek upravičen že samo zaradi narave zadevne kršitve, in sicer usklajevanja dvigov cen. Taka kršitev namreč spada med najresnejše omejitve konkurence v smislu točk 23 in 25 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 in taka stopnja v višini 15 % ustreza najnižji stopnji v meji razpona sankcij, ki je v skladu s temi smernicami določena za takšne kršitve.

   Splošno sodišče lahko zato upravičeno šteje, da Komisija s tem, da je za koeficienta „teža kršitve“ in „dodatni znesek“ določila stopnjo 15 % ne glede na omejen geografski obseg sodelovanja podjetja pri zadevni kršitvi, ni kršila načela sorazmernosti.

   (Glej točke 60, 61 in od 64 do 66.)

4.  Čeprav se lahko za presojo teže kršitve člena 101 PDEU in nato za določitev zneska globe, ki jo je treba naložiti, med drugim upošteva geografski obseg kršitve, pa okoliščina, da se neka kršitev nanaša na večje geografsko ozemlje kot druga, sama po sebi ne pomeni nujno, da bi bilo treba to prvo kršitev gledano v celoti, in zlasti glede na njeno naravo, opredeliti kot težjo od druge, in da kot taka upravičuje določitev višjih koeficientov „teža kršitve“ in „dodatni znesek“ od tistih, ki se upoštevajo za izračun globe, s katero se sankcionira ta druga kršitev.

   (Glej točko 68.)

5.  Spoštovanje načela enakega obravnavanja ne zavezuje Sodišča le pri izvajanju nadzora zakonitosti sklepa Komisije o naložitvi glob, temveč tudi pri izvajanju neomejene sodne pristojnosti. Izvajanje take pristojnosti pri določitvi višine naloženih glob namreč ne sme privesti do diskriminacije med podjetji, ki so bila udeležena pri sporazumu ali usklajenem ravnanju, ki je v nasprotju s členom 101(1) PDEU.

   Ni nujno, da se za presojo teže kršitve, na podlagi navedenega načela, razlike med podjetji, ki so sodelovala pri istem kartelu, zlasti glede geografskega obsega udeležbe posameznega podjetja, upoštevajo ob določitvi koeficientov „teža kršitve“ in „dodatni znesek“, lahko se namreč upoštevajo v kateri od preostalih faz izračuna globe, na primer ob prilagoditvi osnovnega zneska glede na olajševalne ali obteževalne okoliščine v skladu s točkama 28 in 29 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003. Takšne razlike se lahko pokažejo tudi pri vrednosti prodaje, ki se upošteva za izračun osnovnega zneska globe, ker ta vrednost za vsako udeleženo podjetje odraža pomen njegovega sodelovanja pri zadevni kršitvi v skladu s točko 13 Smernic iz leta 2006, ki omogoča, da se kot izhodišče za izračun globe določi znesek, ki odraža gospodarsko pomembnost kršitve in obseg sodelovanja podjetja pri tej kršitvi.

   (Glej točke od 70 do 72.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 74 in 75.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 81.)