Zadeva C‑625/15 P

Schniga GmbH

proti

Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (USRS)

„Pritožba – Žlahtniteljske pravice v Skupnosti – Prijava za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti – Sorta jabolk ‚Gala Schnitzer‘ – Preskušanje – Smernice, ki jih izda upravni svet Urada Skupnosti za rastlinske sorte (USRS) – Uredba (ES) št. 1239/95 – Člen 23(1) – Pooblastila predsednika USRS – Dodajanje dodatne razlikovalne lastnosti po preskušanju – Nespremenljivost skozi dva pridelovalna cikla“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 8. junija 2017

1. Kmetijstvo–Enotne zakonodaje–Žlahtniteljske pravice–Preskušanje–Diskrecijska pravica Urada Skupnosti za rastlinske sorte–Obseg–Meje

   (Uredba Sveta št. 2100/94, člena 7(1) in 56(2))

2. Kmetijstvo–Enotne zakonodaje–Žlahtniteljske pravice–Tožbeni postopek–Tožba, ki je bila vložena zoper odločbo Urada Skupnosti za rastlinske sorte in dodeljena odboru za pritožbe–Diskrecijska pravica odbora glede obravnavanja zadeve–Meje

   (Uredba Sveta št. 2100/94, člen 72)

3. Kmetijstvo–Enotne zakonodaje–Žlahtniteljske pravice–Preskušanje–Pristojnost predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte, da doda novo razlikovalno lastnost–Pogoji za izvajanje–Dodajanje dodatne razlikovalne lastnosti po preskušanju–Dopustnost–Kršitev načela pravne varnosti–Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 2100/94, člen 56(2); Uredba Komisije št. 1239/95, člena 22(1) in 23(1))

1.  Za delo Urada Skupnosti za rastlinske sorte (USRS) je značilna znanstvena in tehnična kompleksnost pogojev, v skladu s katerimi je treba preizkusiti prijave za žlahtniteljske pravice v Skupnosti, tako da mu je treba pri izvajanju nalog priznati diskrecijsko pravico. Ta široka diskrecijska pravica se med drugim razteza na preučitev razlikovalnega učinka sorte v smislu člena 7(1) Uredbe št. 2100/94 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti.

   V zvezi s tem široka diskrecijska pravica, ki jo ima pri opravljanju svojih nalog predsednik USRS, temu Uradu ne sme omogočiti, da zaobide tehnične predpise, ki določajo potek preskušanja, ne da bi kršil svojo dolžnost dobrega upravljanja in obveznost skrbnega ravnanja in nepristranskosti. Poleg tega je zavezujoča narava teh pravil tudi za USRS potrjena v členu 56(2) Uredbe št 2100/94, ki določa, da mora biti opravljanje preskušanja v skladu z njimi. Zato je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je USRS podelil žlahtniteljsko pravico za prijavljeno sorto na podlagi nepravilnega preskušanja, ker je bilo to varstvo podeljeno ne da bi USRS razpolagal z ustreznimi podatki o tem, da je bila sporna dodatna lastnost preskušana v dveh rastnih dobah, s kršitvijo protokolov, ki ju je sprejel USRS.

   (Glej točke 46 in od 78 do 80.)

2.  Odbor za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte (USRS) sicer ima diskrecijsko pravico, da sam odloči o prijavi ali pa jo preda pristojnemu organu USRS, vendar mora, kadar se odloči, da bo izvajal pristojnosti USRS, skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne okoliščine prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti in zbrati vse dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za izvajanje njegove diskrecijske pravice. USRS mora kot organ Evropske unije spoštovati načelo dobrega upravljanja. Poleg tega mora zagotoviti pravilen potek in učinkovitost postopkov, ki jih izvaja.

   (Glej točki 47 in 84.)

3.  V skladu s členom 56(2) Uredbe št. 2100/94, o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti, in členoma 22(1) in 23(1) Uredbe št. 1239/95 o uvedbi izvedbenih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopki, ki potekajo na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (USRS), lahko predsednik USRS doda nove lastnosti za preskušanje prijavljene sorte. Samo prožnost, ki omogoča takšno možnost lahko zagotovi objektivnost postopka za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti tako ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker lastnost preskušane sorte, ugotovljena med preskušanjem in odločilna za presojo razlikovalnega učinka glede na druge sorte, ni bila omenjena v tehničnem vprašalniku, ki ga je izpolnil prijavitelj, niti v upoštevnih smernicah in protokolih. Glede na široko diskrecijsko pravico, priznano USRS, ta lahko, če se mu zdi potrebno, upošteva dejstva in dokaze, ki so jih stranke navedle ali predložile prepozno. Takšna možnost mu mora biti priznana toliko bolj, kadar so, kot v obravnavanem primeru, upoštevni elementi za presojo razlikovalne lastnosti sorte ugotovljeni med objektivnim postopkom, ki je preskušanje, ki ga naroči USRS in izvede nacionalni urad za preskušanje sort.

   Kar zadeva čas, ko lahko predsednik USRS izvaja pristojnost iz člena 23(1) Uredbe št. 1239/95, ne določbe te uredbe ne določbe Uredbe št. 2100/94 ne nasprotujejo temu, da do dodajanja nove lastnosti pride po opravi preskušanja, ker je bila takšna lastnost ugotovljena pri tem preskušanju. Zato to, da ta predsednik doda novo lastnost, ki je bila ugotovljena šele pri preskušanju sorte, samo po sebi ne more pomeniti kršitve načela pravne varnosti glede na tretjega, katerega zaščitena sorta je bila izbrana za referenčno sorto za to preskušanje. Ta se namreč ne more sklicevati na legitimna pričakovanja v zvezi z obsegom navedenega preskušanja in naravo preučenih razlikovalnih učinkov.

   (Glej točke 52, od 55 do 57, 61 in 66.)