Zadeva C‑138/16

Staatlich genehmigte Gesellschaft der Autoren, Komponisten und Musikverleger registrierte Genossenschaft mbH (AKM)

proti

Zürs.net Betriebs GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Handelsgericht Wien)

„Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi – Direktiva 2001/29/ES – Pravica priobčitve del javnosti – Člen 3(1) – Izjeme in omejitve – Člen 5(3)(o) – Prenos televizijskih oddaj prek lokalnega kabelskega omrežja – Nacionalna ureditev, ki določa izvzetje za inštalacije, ki omogočajo dostop največ 500 naročnikom, in za ponovni prenos oddaj javne radiodifuzije na nacionalnem ozemlju“

Povzetek – Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 16. marca 2017

Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del – Priobčitev javnosti – Nacionalna ureditev, ki določa izvzetje od zahteve za pridobitev avtorjevega dovoljenja za inštalacije, ki omogočajo dostop največ 500 naročnikom, in za prenos oddaj javne radiodifuzije na nacionalnem ozemlju – Dopustnost – Pogoji – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče

(Direktiva 2001/29 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 3(1) in 5(3), točka (o))

Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi in člen 11a Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del z dne 9. septembra 1886 v različici, ki izhaja iz Pariškega akta z dne 24. julija 1971, kakor je bil spremenjen 28. septembra 1979, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki določa, da na podlagi izključne pravice priobčitve javnosti zahteva za pridobitev avtorjevega dovoljenja ne velja za sočasen, popoln in nespremenjen prenos radiodifuznih oddaj, ki ga izvede nacionalna organizacija za radiodifuzijo po kablih na nacionalnem ozemlju, če je ta prenos zgolj tehnično sredstvo komunikacije in če je bil avtor dela z njim seznanjen, ko je dovolil prvotno priobčitev, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

Člen 5 Direktive 2001/29 in med drugim njegov odstavek 3(o) je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki določa, da na podlagi izključne pravice priobčitve javnosti zahteva za pridobitev avtorjevega dovoljenja ne velja za radiodifuzijo s skupno anteno, če na napravo ni priključenih več kot 500 naročnikov, in da je treba to zakonodajo torej uporabiti v skladu s členom 3(1) te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

(Glej točko 44 in izrek.)