Zadeva C‑189/15

Istituto di Ricovero e Cura a Carattere Scientifico (IRCCS) - Fondazione Santa Lucia

proti

Cassa conguaglio per il settore elettrico in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Consiglio di Stato)

„Predhodno odločanje – Direktiva 2003/96/ES – Obdavčitev energentov in električne energije – Znižanje davkov – Stvarno področje uporabe – Ugodnosti v zvezi z zneski za kritje splošnih stroškov elektroenergetskega sistema – Člen 17 – Podjetja, ki opravljajo energetsko intenzivno dejavnost – Ugodnosti, ki se dodelijo takim podjetjem zgolj v industrijskem sektorju – Dopustnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 18. januarja 2017

Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Obdavčitev energentov in električne energije – Direktiva 2003/96 – Znižanje davkov – Pojem – Ugodnosti, ki jih nacionalno pravo določa za energetsko intenzivna podjetja v zvezi z zneski za kritje splošnih stroškov elektroenergetskega sistema – Vključitev – Pogoji – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče – Ugodnosti, ki se dodelijo takim podjetjem zgolj v industrijskem sektorju – Dopustnost

(Direktiva Sveta 2003/96, člen 17(1))

Člen 17(1) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije je treba razlagati tako, da pojem „znižanje davkov“ zajema ugodnosti, ki jih nacionalno pravo določa za podjetja, ki opravljajo energetsko intenzivno dejavnost, kot so opredeljena v tej določbi, v zvezi z zneski, kot so ti iz postopka v glavni stvari, za kritje splošnih stroškov italijanskega elektroenergetskega sistema, pri čemer mora predložitveno sodišče preveriti elemente dejanskega stanja in pravila nacionalnega prava, na katerih temelji ta odgovor Sodišča.

Člen 17(1) Direktive 2003/96 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa znižanje davkov na porabo električne energije za podjetja, ki opravljajo energetsko intenzivno dejavnost v smislu te določbe, zgolj v industrijskem sektorju. V skladu s členom 17(1)(a) Direktive 2003/96 lahko države članice uporabijo znižanja davkov na porabo električne energije v korist podjetij, ki opravljajo energetsko intenzivno dejavnost, če se najnižje ravni obdavčitve Unije, določene s to direktivo, v povprečju upoštevajo za vsako podjetje. Ta določba opredeljuje tudi pojem „[podjetje, ki opravlja e]nergetsko intenzivn[o] dejavnost“ in določa, da države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami. Iz tega izhaja, da v skladu z nameni navedene določbe države članice znižanje davkov lahko prosto omejijo na tista podjetja, ki opravljajo energetsko intenzivno dejavnost, v enem ali več industrijskih sektorjih. Ta določba zato ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki ugodnosti v zvezi z zneski za kritje splošnih stroškov elektroenergetskega sistema določa zgolj za industrijski sektor.

(Glej točke 44, od 47 do 49 in 52 ter točki 1 in 2 izreka.)