Zadeva C‑27/15

Pippo Pizzo

proti

CRGT srl

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Consiglio di giustizia amministrativa per la Regione siciliana)

„Predhodno odločanje — Javna naročila — Direktiva 2004/18/ES — Sodelovanje na javnem razpisu — Možnost sklicevanja na zmogljivosti drugih podjetij zaradi izpolnjevanja potrebnih pogojev — Neplačilo prispevka, ki ni bil izrecno določen — Izločitev iz postopka oddaje javnega naročila, brez možnosti poprave te opustitve“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 2. junija 2016

1. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Pogoji za ugotavljanje zmogljivosti – Poslovna, finančna, tehnična in/ali strokovna zmogljivost – Nacionalna zakonodaja, ki gospodarskemu subjektu omogoča, da se sklicuje na zmogljivosti več podjetij – Dopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člena 47(2) in 48(3))

2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2014/24 – Časovna veljavnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člena 63(1), pododstavek 3, in (2), ter 90)

3. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Načelo enakega obravnavanja ponudnikov – Obveznost preglednosti – Izključitev gospodarskega subjekta, ki ni spoštoval obveznosti, ki ni bila izrecno določena v razpisni dokumentaciji ali nacionalnem zakonu, iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila – Neobstoj možnosti za popravo te opustitve – Nedopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/18, člena 2 in 27 ter Priloga VII A)

1.  Člena 47 in 48 Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki gospodarskemu subjektu dovoljuje, da se sklicuje na zmogljivosti enega ali več tretjih subjektov za izpolnitev minimalnih zahtev za sodelovanje v postopku javnega razpisa, ki jih ta subjekt izpolnjuje le delno.

   V zvezi s tem Direktiva 2004/18 omogoča kumuliranje zmogljivosti več gospodarskih subjektov za izpolnjevanje minimalnih zahtev glede zmogljivosti, ki jih določi naročnik, če se temu dokaže, da bo kandidat ali ponudnik, ki se sklicuje na zmogljivosti enega ali več drugih subjektov, dejansko imel na voljo njihova sredstva, ki so potrebna za izvedbo javnega naročila. Čeprav ni mogoče izključiti, da obstajajo gradnje, katerih posebnosti zahtevajo neko zmogljivost, ki je ni mogoče doseči s kumuliranjem manjših zmogljivosti več subjektov, pa lahko naročnik upravičeno zahteva, da se minimalna raven zadevne zmogljivosti doseže le z enim gospodarskim subjektom ali s sklicevanjem na omejeno število gospodarskih subjektov, če bi bila ta zahteva povezana in sorazmerna s predmetom zadevnega javnega naročila. Predložitveno sodišče mora vseeno preveriti, ali javni razpis in razpisna dokumentacija zadevnega javnega naročila izrecno določajo, da mora ob upoštevanju posebnosti storitev, ki so predmet tega javnega naročila, minimalno raven zmogljivosti dosegati samo en gospodarski subjekt.

   (Glej točke 26, od 28 do 30 in 34 ter točko 1 izreka.)

2.  Na podlagi člena 90 Direktive 2014/24 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18 se morajo države članice uskladiti z določbami te direktive najpozneje do 18. aprila 2016. Čeprav države članice do roka prenosa neke direktive ne smejo sprejemati predpisov, ki bi resno ogrozili cilj te direktive, pa ponudniku pred iztekom navedenega roka ne smejo naložiti obveznosti, ki ne izhajajo iz prava Unije.

   (Glej točki 31 in 32.)

3.  Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti je treba razlagati tako, da nasprotujeta izključitvi gospodarskega subjekta iz postopka oddaje javnega naročila, ker ta ni izpolnil obveznosti, ki ne izhaja izrecno iz dokumentacije v zvezi s tem postopkom ali veljavnega nacionalnega zakona, ampak iz razlage tega zakona in teh dokumentov ter zapolnjevanja praznin v navedenih dokumentih, ki ju podajo nacionalni organi ali upravna sodišča. V teh okoliščinah je treba načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da se gospodarskemu subjektu omogoči možnost popraviti svoj položaj in izpolniti navedeno obveznost v roku, ki ga določi naročnik.

   Prvič, naročnik mora na podlagi člena 2 Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev strogo spoštovati merila, ki jih je sam določil. Ta ugotovitev velja toliko bolj, kadar gre za izključitev iz postopka, saj člena 27 te direktive ni mogoče razlagati tako, da bi naročnikom dopuščal odstopanje od te obveznosti.

   Drugič, pogoj, ki bi izhajal iz razlage nacionalnega prava in prakse organa in ki bi veljal za pravico sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, bi bil še posebej škodljiv za ponudnike s sedežem v drugih državah članicah, saj njihovo raven poznavanja nacionalnega prava in njegove razlage ter prakse nacionalnih organov ni mogoče primerjati z ravnijo poznavanja nacionalnih ponudnikov.

   (Glej točke 39, 42, 44, 46, 47 in 51 ter točko 2 izreka.)