Zadeva C‑572/13

Hewlett-Packard Belgium SPRL

proti

Reprobel SCRL

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel de Bruxelles)

„Predhodno odločanje — Približevanje zakonodaj — Intelektualna lastnina — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29/ES — Izključna pravica reproduciranja — Izjeme in omejitve — Člen 5(2)(a) in (b) — Izjema za razmnoževanje — Izjema za privatno reproduciranje — Zahteva po koherentnosti pri uporabi izjem — Pojem ‚pravično nadomestilo‘ — Pobiranje nadomestila za večfunkcijske tiskalnike iz naslova pravičnega nadomestila — Sorazmerno nadomestilo — Pavšalno nadomestilo — Kumuliranje pavšalnega in sorazmernega nadomestila — Način izračuna — Upravičenci do pravičnega nadomestila — Avtorji in založniki — Grafične izdaje glasbenih del“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 12. novembra 2015

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Pristojnost nacionalnega sodišča — Ugotavljanje in presoja dejanskega stanja — Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost postavljenih vprašanj — Presoja nacionalnega sodišča

   (člen 267 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Pravica reproduciranja — Izjema za razmnoževanje — Pravično nadomestilo — Različno pobiranje od fizičnih oseb, ki reproducirajo za privatno in ne komercialno uporabo, in uporabnikov, ki ravnajo z drugimi nameni

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2)(a) in (b))

3. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Pravica reproduciranja — Izjemi za razmnoževanje in za privatno reproduciranje — Pravično nadomestilo — Nacionalna ureditev, ki določa dodelitev dela pravičnega nadomestila založnikom, ne da bi morali ti zagotoviti korist avtorjem del — Nedopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člena 2 ter 5(2)(a) in (b))

4. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Pravica reproduciranja — Izjemi za razmnoževanje in za privatno reproduciranje — Pravično nadomestilo — Nacionalna ureditev, s katero je vzpostavljen nediferenciran sistem pobiranja pravičnega nadomestila, ki vključuje reprodukcije grafičnih izdaj glasbenih del in ponarejene reprodukcije, narejene iz nezakonitega vira — Nedopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2)(a) in (b))

5. Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Pravica reproduciranja — Izjemi za razmnoževanje in za privatno reproduciranje — Pravično nadomestilo — Financiranje nadomestila s pavšalno dajatvijo, ki se zahteva od proizvajalcev in uvoznikov večfunkcijskih tiskalnikov in se določi glede na hitrost naprave — Pobiranje dodatnega sorazmernega nadomestila, ki ga morajo plačati uporabniki glede na število narejenih reprodukcij — Nedopustnost — Pogoji

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2)(a) in (b))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 24 in 25.)

2.  Točki (a) in (b) člena 5(2) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da je treba v zvezi z izrazom „pravično nadomestilo“, ki ga vsebujeta, razlikovati glede na to, ali reprodukcijo na papirju ali podobnem mediju z uporabo katere koli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom opravi kateri koli uporabnik ali pa fizična oseba za privatno uporabo in v namene, ki niso niti neposredno niti posredno komercialni.

   Položaj, v katerem reprodukcije v okviru izjeme za razmnoževanje iz člena 5(2)(a) Direktive 2001/29 izdela fizična oseba za privatno uporabo in v namene, ki niso niti neposredno niti posredno komercialni, glede na pravično nadomestilo ni primerljiv s položajem, v katerem reprodukcije izdela, čeprav v istem okviru izjeme za razmnoževanje, bodisi uporabnik, ki ni fizična oseba, bodisi fizična oseba, vendar ne za privatno uporabo, temveč za drugo, ali v neposredno ali posredno komercialne namene, saj škoda, ki imetnikom pravic nastane v enem ali drugem od teh položajev, praviloma ni enaka.

   (Glej točki 41 in 43 ter točko 1 izreka.)

3.  Točki (a) in (b) člena 5(2) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki državi članici dovoljuje, da del pravičnega nadomestila za imetnike pravic dodeli založnikom del, ki so jih ustvarili avtorji, brez obveznosti teh založnikov, da zagotovijo, da tem avtorjem – čeprav posredno – del nadomestila, za katero so prikrajšani, koristi.

   Ker je namreč na eni strani pravično nadomestilo, dolgovano iz naslova izjem za razmnoževanje iz navedenega člena 5(2)(a) in privatno reproduciranje iz navedenega člena 5(2)(b), namenjeno povračilu škode, ki imetnikom pravic nastane zaradi reproduciranja njihovih del brez njihovega dovoljenja, in na drugi strani založniki niso imetniki izključne pravice reproduciranja v smislu člena 2 Direktive 2001/29, njim ne nastane nobena škoda iz naslova navedenih izjem. Torej ne smejo dobiti nadomestila iz naslova navedenih izjem, če bi bili zaradi tega imetniki pravic reproduciranja v celoti ali deloma prikrajšani za pravično nadomestilo, do katerega so iz naslova teh istih izjem upravičeni.

   (Glej točki 48 in 49 ter točko 2 izreka.)

4.  Točki (a) in (b) člena 5(2) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi nasprotujeta nacionalni zakonodaji, s katero je vzpostavljen nediferenciran sistem pobiranja pravičnega nadomestila, ki vključuje tudi reprodukcije grafičnih izdaj glasbenih del, in nasprotujeta taki zakonodaji, s katero je vzpostavljen nediferenciran sistem pobiranja pravičnega nadomestila, ki vključuje tudi ponarejene reprodukcije, narejene iz nezakonitih virov.

   Najprej je treba namreč v zvezi z grafičnimi izdajami glasbenih del navesti, da je iz besedila člena 5(2)(a) Direktive 2001/29 izrecno razvidno, da so grafične izdaje glasbenih del izključene s področja uporabe izjeme za razmnoževanje iz te določbe. Zato se ne morejo upoštevati pri izračunu pravičnega nadomestila, vključno s primerom, v katerem bi reprodukcije grafičnih izdaj glasbenih del naredila fizična oseba za privatno uporabo in v namene, ki niso neposredno ali posredno komercialni. Ista ugotovitev načeloma velja tudi glede izjeme za privatno reproduciranje iz člena 5(2)(b) navedene direktive. Če pa bi bilo reproduciranje grafičnih izdaj glasbenih del dovoljeno v okviru ene od teh izjem in prepovedano v okviru druge, bi bil pravni položaj v zadevni državi članici protisloven in bi omogočal zaobiti prepoved dovolitve reproduciranja grafičnih izdaj glasbenih del. V teh okoliščinah je treba izključitev grafičnih izdaj glasbenih del, določeno v členu 5(2)(a) Direktive 2001/29, razumeti tako, da njen namen ni zgolj omejiti obseg izjeme za razmnoževanje, ampak tudi vzpostaviti posebno ureditev za to vrsto varovanih predmetov, ki načeloma prepoveduje njihovo reproduciranje brez dovoljenja imetnikov pravic.

   Dalje bi glede ponarejenih reprodukcij priznanje, da se reproduciranje v okviru izjeme za razmnoževanje lahko za privatno uporabo opravi iz nezakonitega vira, bi opogumilo promet s ponarejenimi ali piratskimi deli, kar bi nujno zmanjšalo obseg zakonite prodaje ali drugih transakcij v zvezi z varovanimi deli, tako da bi se škodilo normalnemu izkoriščanju teh del. To bi lahko povzročilo tudi neupravičeno škodo imetnikom avtorske pravice.

   (Glej točke od 51 do 54, 60, 61 in 64 ter točko 3 izreka.)

5.  Točki (a) in (b) člena 5(2) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki vzpostavlja sistem, ki za financiranje pravičnega nadomestila imetnikom pravic združuje dve obliki nadomestila, in sicer na eni strani pavšalno nadomestilo, ki ga ob dajanju naprav, ki omogočajo reproduciranje varovanih del, v promet na nacionalnem ozemlju pred reproduciranjem plača njihov proizvajalec, uvoznik ali pridobitelj znotraj Skupnosti, ter na drugi strani sorazmerno nadomestilo, ki se plača po reproduciranju, ki se določi izključno s ceno na enoto, pomnoženo s številom narejenih reprodukcij, in ki ga morajo plačati fizične ali pravne osebe, ki te reprodukcije naredijo, če:

   —	je pavšalno nadomestilo, ki se plača pred reproduciranjem, izračunano zgolj na podlagi hitrosti, s katero lahko zadevna naprava dela reprodukcije;

   —	se sorazmerno nadomestilo, ki se plača po reproduciranju, spreminja glede na to, ali je dolžnik pri pobiranju tega nadomestila sodeloval ali ne;

   —	kombinirani sistem kot celota ne vsebuje mehanizmov, zlasti vračila, ki bi omogočali dopolnilno uporabo meril dejanske škode in pavšalno določene škode v zvezi z različnimi kategorijami uporabnikov.

   (Glej točko 88 in točko 4 izreka.)