Zadeva C‑378/14

Bundesagentur für Arbeit – Familienkasse Sachsen

proti

Tomislawu Trapkowskemu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)

„Predhodno odločanje — Socialna varnost — Uredba (ES) št. 883/2004 — Člen 67 — Uredba (ES) št. 987/2009 — Člen 60(1) — Dodelitev družinskih dajatev v primeru razveze — Pojem ‚zadevna oseba‘ — Predpisi države članice, ki urejajo dodelitev otroških dodatkov tistemu od staršev, pri katerem otrok živi v skupnem gospodinjstvu — Prebivališče tega od staršev v drugi državi članici — Nevložitev zahteve za dodelitev otroškega dodatka tega od staršev — Morebitna pravica drugega od staršev, da vloži zahtevo za dodelitev tega otroškega dodatka“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. oktobra 2015

1. Socialna varnost — Delavci migranti — Družinske dajatve — Delavec, za katerega velja zakonodaja države članice — Družinski člani, ki prebivajo v drugi državi članici — Priznanje pravice do družinskih dajatev osebi, ki prebiva na ozemlju druge države članice, kot je tista, ki izplačuje te dajatve — Dopustnost pod pogojem izpolnjevanja drugih pogojev za dodelitev navedenih dajatev, ki jih določa nacionalna zakonodaja — Presoja nacionalnega sodišča

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člena 67, in št. 987/2009, člen 60(1))

2. Socialna varnost — Delavci migranti — Družinske dajatve — Delavec, za katerega velja zakonodaja države članice — Družinski člani, ki prebivajo v drugi državi članici — Neobstoj vložitve zahteve za dodelitev družinske dajatve s strani tistega od staršev, ki prebiva v drugi državi članici — Okoliščina, na podlagi katere pridobi pravico do navedenih dajatev tisti od staršev, ki prebiva v državi članici, ki izplačuje navedene dajatve — Neobstoj

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 987/2009, člen 60(1))

1.  Člen 60(1), drugi stavek, Uredbe št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da ima lahko fikcija iz te določbe za posledico, da se pravica do družinskih dajatev prizna osebi, ki ne prebiva na ozemlju države članice, pristojne za izplačilo teh dajatev, kadar so izpolnjeni vsi preostali pogoji za dodelitev teh dajatev, določeni v nacionalnem pravu, kar mora ugotoviti predložitveno sodišče.

   Iz člena 67 Uredbe št. 883/2004 v povezavi s členom 60(1) Uredbe št. 987/2009 namreč izhaja, na eni strani, da oseba lahko zahteva družinske dajatve za svoje družinske člane, ki prebivajo v drugi državi članici, ne tisti, ki je pristojna za izplačilo dajatev, in na drugi strani, da je možnost vložitve zahteve za družinske dajatve priznana ne le osebam, ki prebivajo na ozemlju države članice, ki mora izplačati družinske dajatve, temveč tudi vsem „zadevnim osebam“, ki lahko zahtevajo te dajatve, med katerimi so starši otroka, za katerega se dajatve zahtevajo.

   (Glej točki 38 in 41 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 60(1), tretji stavek, Uredbe št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da ni treba, da tisti od staršev otroka, za katerega se dodelijo dajatve, ki prebiva v državi članici, ki je zavezana izplačati te dajatve, pridobi pravico do teh dajatev, ker drugi od staršev, ki prebiva v drugi državi članici, ni vložil zahteve za družinske dajatve.

   Iz besedila in sistematike člena 60(1) Uredbe št. 987/2009 je namreč razvidno, da je treba razlikovati med vložitvijo zahteve za družinske dajatve in pravico prejeti izplačilo teh dajatev.

   Poleg tega iz besedila tega člena prav tako izhaja, da zadostuje, da ena od oseb, ki so upravičene zahtevati družinske dajatve, vloži zahtevo za dodelitev teh dajatev za to, da je pristojni organ zavezan obravnavati to zahtevo.

   Vendar pravo Unije ne preprečuje, da pristojni organ države članice pri uporabi nacionalnega prava ugotovi, da je oseba, ki je upravičena do teh družinskih dajatev za otroka, druga oseba od tiste, ki je vložila zahtevo za dodelitev teh dajatev.

   Zato ni pomembno, kateri od staršev se na podlagi nacionalnega prava šteje za osebo, ki je upravičena do teh dajatev, kadar so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev družinskih dajatev za otroka in se te dajatve dejansko dodelijo.

   (Glej točke od 46 do 50 in točko 2 izreka.)