Zadeva C‑591/13

Evropska komisija

proti

Zvezni republiki Nemčiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Davčna zakonodaja — Odlog obdavčitve kapitalskih dobičkov od odplačne odsvojitve nekaterega investicijskega blaga — Pobiranje davka — Svoboda ustanavljanja — Člen 49 PDEU — Člen 31 Sporazuma EGP — Različno obravnavanje stalnih poslovnih enot, ki so na ozemlju določene države članice in stalnih poslovnih enot, ki so na ozemlju druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. aprila 2015

1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Pravica Komisije, da vloži tožbo – Rok za izvršitev – Neobstoj – Diskrecija glede trenutka vložitve tožbe – Izjema – Predolgo trajanje predhodnega postopka, ki škoduje pravici do obrambe – Dokazno breme

   (člen 258 PDEU)

2. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev med predhodnim postopkom – Opredelitev prvotnih očitkov v tožbi – Dopustnost

   (člen 258 PDEU)

3. Svoboda ustanavljanja – Določbe Pogodbe – Področje uporabe

   (člen 49 PDEU)

4. Svoboda ustanavljanja – Omejitve – Davčna zakonodaja – Odlog obdavčitve kapitalskih dobičkov od odplačne odsvojitve nekaterega investicijskega blaga z njihovim prenosom na nadomestno blago – Prenos, pogojen s tem, da navedeno nadomestno blago spada v osnovna sredstva stalne poslovne enote, ki je na nacionalnem ozemlju – Omejitev svobode ustanavljanja – Utemeljitev – Nujnost zagotovitve doslednosti davčnega sistema – Neobstoj – Ohranitev razdelitve davčne pristojnosti med državami članicami – Neobstoj sorazmernosti

   (člen 49 PDEU; Sporazum EGP, člen 31)

5. Mednarodni sporazumi – Sporazum o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora – Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja – Odlog obdavčitve kapitalskih dobičkov od odplačne odsvojitve nekaterega investicijskega blaga z njihovim prenosom na nadomestno blago – Prenos, pogojen s tem, da navedeno nadomestno blago spada v osnovna sredstva stalne poslovne enote, ki je na nacionalnem ozemlju – Omejitev svobode ustanavljanja – Utemeljitev – Nujnost zagotovitve doslednosti davčnega sistema – Neobstoj – Ohranitev razdelitve davčne pristojnosti med državami članicami – Neobstoj sorazmernosti

   (člen 49 PDEU; Sporazum EGP, člen 31)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 14 in 15.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 19 do 25.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 54 do 56.)

4.  Država članica ne izpolnjuje obveznosti iz člena 49 PDEU in člena 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, če sprejme in ohrani v veljavi davčno ureditev, ki za ugodnost odloga obdavčitve kapitalskega dobička, ustvarjenega z odplačno odsvojitvijo investicijskega blaga, ki spada med osnovna sredstva stalne poslovne enote davčnega zavezanca, ki je na nacionalnem ozemlju, določa pogoj, da mora biti ta kapitalski dobiček reinvestiran za pridobitev nadomestnega blaga, ki spada med osnovna sredstva stalne poslovne enote davčnega zavezanca, ki je na istem ozemlju.

   To različno obravnavanje v zvezi z odlogom obdavčitve kapitalskega dobička namreč lahko ima neugodne posledice na področju likvidnosti za davčnega zavezanca, ki bi želel reinvestirati ta kapitalski dobiček, da bi pridobil nadomestno blago, namenjeno stalni poslovni enoti, ki je na ozemlju druge države članice. To različno obravnavanje lahko povzroči vsaj to, da je reinvestiranje zunaj nemškega ozemlja v primerjavi z reinvestiranjem znotraj tega ozemlja manj privlačno, ne da bi ga bilo mogoče pojasniti z objektivnimi razlikami v položaju.

   Čeprav je obdavčitev kapitalskega dobička ob reinvestiranju tega dobička, za namene pridobitve nadomestnega blaga zunaj nacionalnega ozemlja, mogoče upravičiti iz razlogov, povezanih z nujnostjo ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami, pa taka nacionalna ureditev, ki v vsakem primeru določa takojšnjo izterjavo davka na ta kapitalski dobiček ob njegovem reinvestiranju zunaj nacionalnega ozemlja, vsekakor presega tisto, kar je nujno za dosego cilja, povezanega z nujnostjo ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami, saj obstajajo ukrepi, ki manj posegajo v svobodo ustanavljanja kot takojšnja obdavčitev.

   Davčnemu zavezancu je treba dati možnost izbire med, na eni strani, takojšnjim plačilom tega davka, in na drugi strani, poznejšim plačilom navedenega davka, h kateremu se po potrebi prištejejo obresti v skladu z veljavno nacionalno ureditvijo.

   Če ni neposredne povezave med zadevno davčno ugodnostjo in izravnavo te ugodnosti z določeno davčno dajatvijo, te omejitve mogoče upravičiti z nujnostjo zagotovitve doslednosti nacionalnega davčnega sistema

   (Glej točke od 58 do 60, 67, 72, 74, 83 in izrek.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 79 do 82 in izrek.)