Združeni zadevi C‑400/13 in C‑408/13

Sophia Marie Nicole Sanders

proti

Davidu Verhaegenu

in

Barbara Huber

proti

Manfredu Huberju

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe,

ki sta ju vložila Amtsgericht Düsseldorf in Amtsgericht Karlsruhe)

„Predhodno odločanje — Območje svobode, varnosti in pravice — Sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba št. 4/2009 — Člen 3 — Pristojnost za odločanje v tožbi, ki se nanaša na preživninsko obveznost osebe s prebivališčem v drugi državi članici — Nacionalna ureditev, ki uvaja koncentracijo pristojnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. decembra 2014

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost, pravo, ki se uporabi, priznavanje in izvrševanje odločb na področju preživninskih obveznosti – Uredba št. 4/2009 – Pristojnost na področju preživninske obveznosti – Sodišče kraja običajnega prebivališča upravičenca – Nacionalna ureditev, s katero je uvedena koncentracija sodnih pristojnosti na področju čezmejnih preživninskih obveznosti – Dopustnost – Pogoji – Uresničevanje ciljev učinkovitega izvajanja sodne oblasti, varstvo interesa preživninskih upravičencev in olajšanje izterjavo zahtevkov – Presoja, ki jo opravi nacionalno sodišče

(Uredba Sveta št. 4/2009, člen 3(b))

Člen 3(b) Uredbe št. 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki uvaja koncentracijo sodnih pristojnosti na področju čezmejnih preživninskih obveznosti za prvostopenjsko sodišče, ki je pristojno za sedež pritožbenega sodišča, razen če to pravilo prispeva k uresničevanju cilja ustreznega sodnega varstva in varuje interese preživninskih upravičencev ter pri tem spodbuja učinkovito izterjavo takih zahtevkov, o čemer pa so pristojna presoditi predložitvena sodišča.

Čeprav uresničevanje ciljev iz člena 3(b) Uredbe št. 4/2009 ne zajema tega, da bi morale države članice ustanoviti pristojno sodišče v vsakem kraju, pa je pomembno, da je med sodišči, ki odločajo v sporih zaradi preživninskih zahtevkov, pristojno tisto sodišče, ki zagotavlja posebej tesno zvezo s krajem, kjer ima preživninski upravičenec običajno prebivališče. Nacionalna določba, ki kot sodišče kraja, kjer ima upravičenec običajno prebivališče, v smislu člena 3(b) navedene uredbe določa sodišče, katerega področje ne more sovpadati s področjem sodišča, pristojnega za notranje spore, katerih predmet je enak, zato ne prispeva nujno k uresničevanju cilja bližine, ki mu sledi ta določba.

Poleg tega lahko tako nacionalno pravilo hkrati izpolnjuje zahteve zagotovitve učinkovite izterjave preživninskih zahtevkov v čezmejnih primerih, varovanja interesov preživninskih upravičencev in spodbujanja ustreznega sodnega varstva. Toda čeprav koncentracija pristojnosti prispeva k razvoju specializiranega strokovnega znanja, ki izboljšuje učinkovitost izterjave preživninskih zahtevkov, ter pri tem zagotavlja ustrezno sodno varstvo in varuje interese strank v postopku, pa ni izključeno, da je lahko s takim pravilom zmanjšana učinkovita izterjava preživninskih zahtevkov v čezmejnih primerih, kar zahteva podrobno preučitev okoliščin v zadevni državi članici s strani predložitvenih sodišč.

(Glej točke 35, 36, 39, od 44 do 47 in izrek.)

Združeni zadevi C‑400/13 in C‑408/13

Sophia Marie Nicole Sanders

proti

Davidu Verhaegenu

in

Barbara Huber

proti

Manfredu Huberju

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe,

ki sta ju vložila Amtsgericht Düsseldorf in Amtsgericht Karlsruhe)

„Predhodno odločanje — Območje svobode, varnosti in pravice — Sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba št. 4/2009 — Člen 3 — Pristojnost za odločanje v tožbi, ki se nanaša na preživninsko obveznost osebe s prebivališčem v drugi državi članici — Nacionalna ureditev, ki uvaja koncentracijo pristojnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. decembra 2014

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost, pravo, ki se uporabi, priznavanje in izvrševanje odločb na področju preživninskih obveznosti — Uredba št. 4/2009 — Pristojnost na področju preživninske obveznosti — Sodišče kraja običajnega prebivališča upravičenca — Nacionalna ureditev, s katero je uvedena koncentracija sodnih pristojnosti na področju čezmejnih preživninskih obveznosti — Dopustnost — Pogoji — Uresničevanje ciljev učinkovitega izvajanja sodne oblasti, varstvo interesa preživninskih upravičencev in olajšanje izterjavo zahtevkov — Presoja, ki jo opravi nacionalno sodišče

(Uredba Sveta št. 4/2009, člen 3(b))

Člen 3(b) Uredbe št. 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki uvaja koncentracijo sodnih pristojnosti na področju čezmejnih preživninskih obveznosti za prvostopenjsko sodišče, ki je pristojno za sedež pritožbenega sodišča, razen če to pravilo prispeva k uresničevanju cilja ustreznega sodnega varstva in varuje interese preživninskih upravičencev ter pri tem spodbuja učinkovito izterjavo takih zahtevkov, o čemer pa so pristojna presoditi predložitvena sodišča.

Čeprav uresničevanje ciljev iz člena 3(b) Uredbe št. 4/2009 ne zajema tega, da bi morale države članice ustanoviti pristojno sodišče v vsakem kraju, pa je pomembno, da je med sodišči, ki odločajo v sporih zaradi preživninskih zahtevkov, pristojno tisto sodišče, ki zagotavlja posebej tesno zvezo s krajem, kjer ima preživninski upravičenec običajno prebivališče. Nacionalna določba, ki kot sodišče kraja, kjer ima upravičenec običajno prebivališče, v smislu člena 3(b) navedene uredbe določa sodišče, katerega področje ne more sovpadati s področjem sodišča, pristojnega za notranje spore, katerih predmet je enak, zato ne prispeva nujno k uresničevanju cilja bližine, ki mu sledi ta določba.

Poleg tega lahko tako nacionalno pravilo hkrati izpolnjuje zahteve zagotovitve učinkovite izterjave preživninskih zahtevkov v čezmejnih primerih, varovanja interesov preživninskih upravičencev in spodbujanja ustreznega sodnega varstva. Toda čeprav koncentracija pristojnosti prispeva k razvoju specializiranega strokovnega znanja, ki izboljšuje učinkovitost izterjave preživninskih zahtevkov, ter pri tem zagotavlja ustrezno sodno varstvo in varuje interese strank v postopku, pa ni izključeno, da je lahko s takim pravilom zmanjšana učinkovita izterjava preživninskih zahtevkov v čezmejnih primerih, kar zahteva podrobno preučitev okoliščin v zadevni državi članici s strani predložitvenih sodišč.

(Glej točke 35, 36, 39, od 44 do 47 in izrek.)