Združeni zadevi C‑103/12 in C‑165/12

Evropski parlament

in

Evropska komisija

proti

Svetu Evropske unije

„Ničnostna tožba — Sklep 2012/19/EU — Pravna podlaga — Člen 43(2) in (3) PDEU — Dvostranski sporazum o dovolitvi izkoriščanja ostanka dovoljenega ulova — Izbira zainteresirane tretje države, ki ji Unija dovoli izkoriščanje živega bogastva — Izključna ekonomska cona — Politična odločitev — Določitev ribolovnih možnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. novembra 2014

1. Akti institucij – Izbira pravne podlage – Merila – Sklep 2012/19/EU o odobritvi Izjave, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Venezuele – Sprejetje na podlagi člena 43(3), PDEU – Nedopustnost – Obveznost, da se za podlago takega sklepa vzameta člena 43(2) PDEU in 218 PDEU

   (člena 43(2) in (3) PDEU, in 218(6)(a)(v) in (b) PDEU; Uredba Sveta št. 44/2012, člen 36(1) in Priloga VIII, Uredba Sveta št. 40/2013, člen 34(1) in Priloga VIII, in Uredba Sveta št. 43/2014, člen 40(1) in Priloga VIII; Sklep Sveta 2012/19/EU)

2. Mednarodni sporazumi – Sklenitev – Mednarodni sporazumi na področju kmetijstva in ribištva – Izjava, naslovljena na tretjo državo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske Unije za ribiška plovila te države – Zahtevki te tretje države za izdajo dovoljenj za ribolov brez pridržkov – Dopustnost

   (Sklep Sveta 2012/19/ES)

3. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev s strani Sodišča – Ohranitev učinkov izpodbijanega akta do njegove nadomestitve v razumnem roku – Utemeljitev z razlogi pravne varnosti

   (člen 264, drugi odstavek PDEU; Sklep Sveta 2012/19/ES).

1.  Izbira pravne podlage akta Unije mora temeljiti na objektivnih okoliščinah, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, med katerimi sta zlasti cilj in vsebina tega akta.

   V zvezi s tem cilj izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 2012/19, ni zagotoviti določitve in dodelitve ribolovnih možnosti v smislu člena 43(3) PDEU, temveč, Venezueli ponuditi možnost sodelovanja pri izkoriščanju živega bogastva v izključni ekonomski coni Gvajane pod pogoji, ki jih je določila Unija.

   Pristojne institucije Unije, glede na posebno odgovornost Unije, ki deluje v imenu zadevne obalne države, za izkoriščanje živih virov v izključni ekonomski coni te države ocenijo, ali zainteresirana država lahko zagotovi, da bodo plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ravnala v skladu s pogoji takega izkoriščanja – kakršni so med drugim spoštovanje določb skupne ribiške politike Unije – ki veljajo na zadevnem območju. Nazadnje, institucije Unije morajo upoštevati nekatere elemente, in sicer pomembnost živih bogastev zadevnega območja za gospodarstvo zadevne obalne države in druge njene državne interese, potrebe držav v razvoju v zadevni regiji in potrebe, da se zmanjšajo ekonomske motnje v državah, katerih državljani so običajno ribarili v tem območju, ali ki so vlagale znatne napore v raziskovanje in identifikacijo ribjih jat.

   Tako je cilj sporne izjave vzpostaviti splošni okvir za to, da se ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Venezuele, dovoli ribolov na tem območju, pri čemer je bil ta okvir nato zaporedoma natančneje določen z določbami različnih uredb. Iz tega izhaja, da ponudba, naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, ni tehnični ali izvedbeni ukrep, temveč nasprotno ukrep, za katerega je treba sprejeti avtonomno odločitev, v okviru tega sprejetja pa je treba upoštevati politične interese, ki jim Unija sledi s svojimi skupnimi politikami, zlasti ribiško politiko. Iz tega sledi, da sporna izjava spada na področje tistih pristojnosti, v okviru katerih odloča zakonodajalec Unije in da Sklep št. 2012/19 s katerim je bila v imenu Unije odobrena ta izjava spada na področje uporabe člena 43(2) PDEU, in ne na področje uporabe člena 43(3) PDEU.

   Poleg tega, ker je ta izjava konstitutivni del mednarodnega sporazuma, spada na področje uporabe člena 218 PDEU. Sklep 2012/19 bi bilo torej treba sprejeti na podlagi člena 43(2) PDEU v povezavi s členom 218(6)(a)(v) PDEU, in ne na podlagi člena 43(3) PDEU v povezavi s členom 218(6)(b) PDEU.

   (Glej točke 51, 58, 75, 76, od 78 do 83, 85, in točka 1 izreka.)

2.  Izjava, naslovljena na tretjo državo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države v izključni ekonomski coni ob obali države članice, pomeni ponudbo Unije, dano tej tretji državi v imenu zadevne obalne države članice, pod pogojem, da navedena država zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in lovijo na tem območju, spoštujejo določbe skupne ribiške politike Unije, ki se tam uporabljajo. Treba je šteti, da je ta tretja države s tem, da je Uniji na podlagi njene ponudbe poslala konkretne zahtevke za izdajo dovoljenj za ribolov, pri čemer ni navedla nobenih zadržkov glede pogojev te ponudbe, navedeno ponudbo Unije, ki je bila podana s to izjavo, sprejela. Iz tega sledi, da je treba to izjavo Unije in sprejetje te izjave s strani tretje države skupaj opredeliti za sporazum, ki sta ga ti sklenili v zvezi z dovolitvijo izkoriščanja dela ostanka dovoljenega ulova v izključni ekonomski coni zadevne države članice pod pogoji, določenimi v tej izjavi.

   (Glej točke 68, 70, 71, 73, 83 in 84.)

3.  Cilj Sklepa 2012/19 o odobritvi izjave, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, v imenu Evropske unije, s katerim se Bolivarski republiki Venezueli dovoli izkoriščanje ostanka dovoljenega ulova v izključni ekonomski coni Gvajane, je zagotoviti nadaljevanje iztovarjanja s plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele, v Gvajani, saj je predelovalna industrija v tem francoskem departmaju odvisna od tega iztovarjanja ulova. Ničnost navedenega sklepa s takojšnjim učinkom pa bi lahko vplivala na tako nadaljevanje, s čimer bi prišlo do resnih negativnih posledic za zadevne gospodarske subjekte. Zato je treba glede na obstoj utemeljenih razlogov pravne varnosti ohraniti učinke tega sklepa do začetka veljavnosti – v razumnem roku – novega sklepa, ki bo temeljil na ustrezni pravni podlagi.

   (Glej točke od 91 do 93 in točko 2 izreka.)

Združeni zadevi C‑103/12 in C‑165/12

Evropski parlament

in

Evropska komisija

proti

Svetu Evropske unije

„Ničnostna tožba — Sklep 2012/19/EU — Pravna podlaga — Člen 43(2) in (3) PDEU — Dvostranski sporazum o dovolitvi izkoriščanja ostanka dovoljenega ulova — Izbira zainteresirane tretje države, ki ji Unija dovoli izkoriščanje živega bogastva — Izključna ekonomska cona — Politična odločitev — Določitev ribolovnih možnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. novembra 2014

1. Akti institucij — Izbira pravne podlage — Merila — Sklep 2012/19/EU o odobritvi Izjave, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Venezuele — Sprejetje na podlagi člena 43(3), PDEU — Nedopustnost — Obveznost, da se za podlago takega sklepa vzameta člena 43(2) PDEU in 218 PDEU

   (člena 43(2) in (3) PDEU, in 218(6)(a)(v) in (b) PDEU; Uredba Sveta št. 44/2012, člen 36(1) in Priloga VIII, Uredba Sveta št. 40/2013, člen 34(1) in Priloga VIII, in Uredba Sveta št. 43/2014, člen 40(1) in Priloga VIII; Sklep Sveta 2012/19/EU)

2. Mednarodni sporazumi — Sklenitev — Mednarodni sporazumi na področju kmetijstva in ribištva — Izjava, naslovljena na tretjo državo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske Unije za ribiška plovila te države — Zahtevki te tretje države za izdajo dovoljenj za ribolov brez pridržkov — Dopustnost

   (Sklep Sveta 2012/19/ES)

3. Ničnostna tožba — Sodba o razglasitvi ničnosti — Učinki — Omejitev s strani Sodišča — Ohranitev učinkov izpodbijanega akta do njegove nadomestitve v razumnem roku — Utemeljitev z razlogi pravne varnosti

   (člen 264, drugi odstavek PDEU; Sklep Sveta 2012/19/ES).

1.  Izbira pravne podlage akta Unije mora temeljiti na objektivnih okoliščinah, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, med katerimi sta zlasti cilj in vsebina tega akta.

   V zvezi s tem cilj izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 2012/19, ni zagotoviti določitve in dodelitve ribolovnih možnosti v smislu člena 43(3) PDEU, temveč, Venezueli ponuditi možnost sodelovanja pri izkoriščanju živega bogastva v izključni ekonomski coni Gvajane pod pogoji, ki jih je določila Unija.

   Pristojne institucije Unije, glede na posebno odgovornost Unije, ki deluje v imenu zadevne obalne države, za izkoriščanje živih virov v izključni ekonomski coni te države ocenijo, ali zainteresirana država lahko zagotovi, da bodo plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ravnala v skladu s pogoji takega izkoriščanja – kakršni so med drugim spoštovanje določb skupne ribiške politike Unije – ki veljajo na zadevnem območju. Nazadnje, institucije Unije morajo upoštevati nekatere elemente, in sicer pomembnost živih bogastev zadevnega območja za gospodarstvo zadevne obalne države in druge njene državne interese, potrebe držav v razvoju v zadevni regiji in potrebe, da se zmanjšajo ekonomske motnje v državah, katerih državljani so običajno ribarili v tem območju, ali ki so vlagale znatne napore v raziskovanje in identifikacijo ribjih jat.

   Tako je cilj sporne izjave vzpostaviti splošni okvir za to, da se ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Venezuele, dovoli ribolov na tem območju, pri čemer je bil ta okvir nato zaporedoma natančneje določen z določbami različnih uredb. Iz tega izhaja, da ponudba, naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, ni tehnični ali izvedbeni ukrep, temveč nasprotno ukrep, za katerega je treba sprejeti avtonomno odločitev, v okviru tega sprejetja pa je treba upoštevati politične interese, ki jim Unija sledi s svojimi skupnimi politikami, zlasti ribiško politiko. Iz tega sledi, da sporna izjava spada na področje tistih pristojnosti, v okviru katerih odloča zakonodajalec Unije in da Sklep št. 2012/19 s katerim je bila v imenu Unije odobrena ta izjava spada na področje uporabe člena 43(2) PDEU, in ne na področje uporabe člena 43(3) PDEU.

   Poleg tega, ker je ta izjava konstitutivni del mednarodnega sporazuma, spada na področje uporabe člena 218 PDEU. Sklep 2012/19 bi bilo torej treba sprejeti na podlagi člena 43(2) PDEU v povezavi s členom 218(6)(a)(v) PDEU, in ne na podlagi člena 43(3) PDEU v povezavi s členom 218(6)(b) PDEU.

   (Glej točke 51, 58, 75, 76, od 78 do 83, 85, in točka 1 izreka.)

2.  Izjava, naslovljena na tretjo državo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države v izključni ekonomski coni ob obali države članice, pomeni ponudbo Unije, dano tej tretji državi v imenu zadevne obalne države članice, pod pogojem, da navedena država zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in lovijo na tem območju, spoštujejo določbe skupne ribiške politike Unije, ki se tam uporabljajo. Treba je šteti, da je ta tretja države s tem, da je Uniji na podlagi njene ponudbe poslala konkretne zahtevke za izdajo dovoljenj za ribolov, pri čemer ni navedla nobenih zadržkov glede pogojev te ponudbe, navedeno ponudbo Unije, ki je bila podana s to izjavo, sprejela. Iz tega sledi, da je treba to izjavo Unije in sprejetje te izjave s strani tretje države skupaj opredeliti za sporazum, ki sta ga ti sklenili v zvezi z dovolitvijo izkoriščanja dela ostanka dovoljenega ulova v izključni ekonomski coni zadevne države članice pod pogoji, določenimi v tej izjavi.

   (Glej točke 68, 70, 71, 73, 83 in 84.)

3.  Cilj Sklepa 2012/19 o odobritvi izjave, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Evropske Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, v imenu Evropske unije, s katerim se Bolivarski republiki Venezueli dovoli izkoriščanje ostanka dovoljenega ulova v izključni ekonomski coni Gvajane, je zagotoviti nadaljevanje iztovarjanja s plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele, v Gvajani, saj je predelovalna industrija v tem francoskem departmaju odvisna od tega iztovarjanja ulova. Ničnost navedenega sklepa s takojšnjim učinkom pa bi lahko vplivala na tako nadaljevanje, s čimer bi prišlo do resnih negativnih posledic za zadevne gospodarske subjekte. Zato je treba glede na obstoj utemeljenih razlogov pravne varnosti ohraniti učinke tega sklepa do začetka veljavnosti – v razumnem roku – novega sklepa, ki bo temeljil na ustrezni pravni podlagi.

   (Glej točke od 91 do 93 in točko 2 izreka.)