Zadeva C‑576/12 P

Ivan Jurašinović

proti

Svetu Evropske unije

„Pritožba — Dostop do dokumentov institucij — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice do dostopa — Člen 4(1)(a), prva in tretja alinea — Javna varnost — Mednarodni odnosi“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. novembra 2013

1. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Pristojnost sodišča Unije, da odredi predložitev dokumentov, da bi preverilo utemeljenost zavrnitve – Obseg

   (Poslovnik Sodišča prve stopnje, členi 64(3)(d), 65(b) in 67(3)) (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, od (1) do (3))

2. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Neobstoj predhodne označitve dokumenta kot dokumenta občutljive narave – Vpliv na možnost institucije, da zavrne dostop do tega dokumenta na podlagi izjeme – Neobstoj – Obveznost obrazložitve – Obseg

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4 in 9)

1.  Sodišče Unije je ob spoštovanju sodnega varstva tožeče stranke, kadar ta stranka izpodbija zakonitost odločbe, s katero ji je bil dostop do dokumenta zavrnjen na podlagi ene od izjem iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, pri čemer trdi, da se izjema, na katero se sklicuje zadevna institucija, ni smela uporabiti za zaprošeni dokument, dolžno odrediti predložitev tega dokumenta in ga preučiti. Sodišče Unije, ker samo ni preučilo navedenega dokumenta, naj namreč ne bi moglo opraviti dejanske presoje v zvezi s tem, ali bi lahko zadevna institucija dostop do tega dokumenta pravilno zavrnila na podlagi izjeme, na katero se je sklicevala, in posledično ni moglo presojati zakonitosti odločbe, s katero je bil zavrnjen dostop do navedenega dokumenta.

   Ni pa mogoče trditi, da je Splošno sodišče, da bi presojalo zakonitost razlogov za zavrnitev dostopa do dokumenta, na katere se je institucija sklicevala na podlagi izjeme, katere uporaba se ne izpodbija, dolžno sistematično odrediti predložitev celotnega dokumenta, do katerega se zahteva dostop. Splošno sodišče lahko namreč pri izvrševanju diskrecijske pravice, ki jo ima na področju presoje dokaznega gradiva, odloči, ali je v konkretnem primeru potrebno, da se mu dokument predloži, da bi preučilo utemeljenost razlogov, na podlagi katerih je institucija zavrnila dostop do navedenega dokumenta.

   (Glej točke 27, 29 in 30.)

2.  Ne iz člena 4 ne iz člena 9 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne izhaja, da predhodna neoznačenost dokumenta v skladu z navedenim členom 9(1) instituciji prepoveduje, da dostop do tega dokumenta zavrne na podlagi navedenega člena 4.

   Namreč, na eni strani člen 9 te uredbe določa le posebno obravnavo – zlasti kar zadeva osebe, pristojne za obravnavo prošenj za dostop do dokumentov institucij – za dokumente, ki so opredeljeni kot dokumenti občutljive narave in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s pravili, ki veljajo v zadevni instituciji, pri čemer se varujejo temeljni interesi Unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, opredeljenih v členu 4(1)(a) navedene uredbe. Na drugi strani člen 4 navedene uredbe institucijam dovoljuje, da zavrnejo dostop do dokumenta, da bi preprečile, da bi razkritje tega dokumenta ogrozilo katerega od interesov, ki jih varuje ta določba, pri čemer mora biti nevarnost takega posega razumno predvidljiva in ne le hipotetična, zadevna institucija pa mora podati pojasnila v zvezi z vprašanjem, kako bi lahko dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko posegel v interes, ki je varovan s takšno izjemo.

   V tem okviru okoliščina, da institucija oceni, da je dokument občutljive narave v smislu navedenega člena 9, sama po sebi ne upravičuje uporabe izjem iz člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001 za ta dokument. Enako – in obratno – zgolj to, da dokument ni opredeljen kot dokument „občutljive narave“ v smislu navedenega člena 9, ne izključuje uporabe izjem iz člena 4(1)(a) te uredbe, ne da bi tej zadnjenavedeni določbi odvzelo polni učinek.

   (Glej točke 41 in od 43 do 47.)

Zadeva C‑576/12 P

Ivan Jurašinović

proti

Svetu Evropske unije

„Pritožba — Dostop do dokumentov institucij — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice do dostopa — Člen 4(1)(a), prva in tretja alinea — Javna varnost — Mednarodni odnosi“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. novembra 2013

1. Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice dostopa do dokumentov — Zavrnitev dostopa — Pristojnost sodišča Unije, da odredi predložitev dokumentov, da bi preverilo utemeljenost zavrnitve — Obseg

   (Poslovnik Sodišča prve stopnje, členi 64(3)(d), 65(b) in 67(3)) (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, od (1) do (3))

2. Institucije Evropske unije — Pravica javnosti do dostopa do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Izjeme od pravice dostopa do dokumentov — Neobstoj predhodne označitve dokumenta kot dokumenta občutljive narave — Vpliv na možnost institucije, da zavrne dostop do tega dokumenta na podlagi izjeme — Neobstoj — Obveznost obrazložitve — Obseg

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4 in 9)

1.  Sodišče Unije je ob spoštovanju sodnega varstva tožeče stranke, kadar ta stranka izpodbija zakonitost odločbe, s katero ji je bil dostop do dokumenta zavrnjen na podlagi ene od izjem iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, pri čemer trdi, da se izjema, na katero se sklicuje zadevna institucija, ni smela uporabiti za zaprošeni dokument, dolžno odrediti predložitev tega dokumenta in ga preučiti. Sodišče Unije, ker samo ni preučilo navedenega dokumenta, naj namreč ne bi moglo opraviti dejanske presoje v zvezi s tem, ali bi lahko zadevna institucija dostop do tega dokumenta pravilno zavrnila na podlagi izjeme, na katero se je sklicevala, in posledično ni moglo presojati zakonitosti odločbe, s katero je bil zavrnjen dostop do navedenega dokumenta.

   Ni pa mogoče trditi, da je Splošno sodišče, da bi presojalo zakonitost razlogov za zavrnitev dostopa do dokumenta, na katere se je institucija sklicevala na podlagi izjeme, katere uporaba se ne izpodbija, dolžno sistematično odrediti predložitev celotnega dokumenta, do katerega se zahteva dostop. Splošno sodišče lahko namreč pri izvrševanju diskrecijske pravice, ki jo ima na področju presoje dokaznega gradiva, odloči, ali je v konkretnem primeru potrebno, da se mu dokument predloži, da bi preučilo utemeljenost razlogov, na podlagi katerih je institucija zavrnila dostop do navedenega dokumenta.

   (Glej točke 27, 29 in 30.)

2.  Ne iz člena 4 ne iz člena 9 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne izhaja, da predhodna neoznačenost dokumenta v skladu z navedenim členom 9(1) instituciji prepoveduje, da dostop do tega dokumenta zavrne na podlagi navedenega člena 4.

   Namreč, na eni strani člen 9 te uredbe določa le posebno obravnavo – zlasti kar zadeva osebe, pristojne za obravnavo prošenj za dostop do dokumentov institucij – za dokumente, ki so opredeljeni kot dokumenti občutljive narave in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s pravili, ki veljajo v zadevni instituciji, pri čemer se varujejo temeljni interesi Unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, opredeljenih v členu 4(1)(a) navedene uredbe. Na drugi strani člen 4 navedene uredbe institucijam dovoljuje, da zavrnejo dostop do dokumenta, da bi preprečile, da bi razkritje tega dokumenta ogrozilo katerega od interesov, ki jih varuje ta določba, pri čemer mora biti nevarnost takega posega razumno predvidljiva in ne le hipotetična, zadevna institucija pa mora podati pojasnila v zvezi z vprašanjem, kako bi lahko dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko posegel v interes, ki je varovan s takšno izjemo.

   V tem okviru okoliščina, da institucija oceni, da je dokument občutljive narave v smislu navedenega člena 9, sama po sebi ne upravičuje uporabe izjem iz člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001 za ta dokument. Enako – in obratno – zgolj to, da dokument ni opredeljen kot dokument „občutljive narave“ v smislu navedenega člena 9, ne izključuje uporabe izjem iz člena 4(1)(a) te uredbe, ne da bi tej zadnjenavedeni določbi odvzelo polni učinek.

   (Glej točke 41 in od 43 do 47.)