Zadeva C-543/10

Refcomp SpA

proti

Axa Corporate Solutions Assurance SA in drugi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija))

„Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah — Uredba (ES) št. 44/2001 — Razlaga člena 23 — Dogovor o pristojnosti sodišča v pogodbi med proizvajalcem in prvotnim kupcem blaga — Pogodba iz zaporedja pogodb o prenosu lastništva — Učinkovanje tega dogovora za končnega kupca blaga“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 7. februarja 2013

1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Določbe te uredbe, ki se štejejo za enakovredne določbam Bruseljske konvencije – Razlaga teh določb v skladu s sodno prakso Sodišča v zvezi s konvencijo

   (Konvencija z dne 27. septembra 1968; Uredba Sveta št. 44/2001)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Pojem zadeva glede pogodbenih razmerij – Pojem dogovor o pristojnosti – Avtonomna razlaga

   (Uredba Sveta št. 44/2001, člen 23)

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Dogovor o pristojnosti – Pojem dogovor o pristojnosti – Dogovor o pristojnosti sodišča v pogodbi med proizvajalcem in prvotnim kupcem blaga – Učinkovanje tega dogovora za tretjo osebo, ki je to blago kupila po koncu zaporedja pogodb o prenosu lastništva – Dopustnost – Zahteva – Soglašanje tretje osebe z navedenim dogovorom

   (Uredba Sveta št. 44/2001, člen 23)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 18 do 20.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 21, 22, 39 in 40.)

3.  Člen 23 Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da dogovor o pristojnosti, ki je bil dogovorjen med proizvajalcem blaga in njegovim kupcem, ne more učinkovati za tretjo osebo, ki je končni kupec in ki je po koncu zaporedja pogodb o prenosu lastništva, sklenjenih med strankami s sedežem v različnih državah članicah, to blago kupila in želi vložiti odškodninsko tožbo proti proizvajalcu, razen če se dokaže, da je ta tretja oseba izrecno soglašala z navedenim dogovorom, pri čemer so izpolnjeni pogoji, določeni v tem členu.

   Dogovor o pristojnosti sodišča, ki je vključen v pogodbo, lahko zato načeloma učinkuje le v razmerjih med strankami, ki so soglašale s sklenitvijo te pogodbe. Da bi dogovor lahko učinkoval za tretjo osebo, mora ta načeloma soglašati s tem učinkom.

   V okviru tožbe zaradi ugotovitve odgovornosti, ki jo je vložil končni kupec blaga proti proizvajalcu, ni obstajalo nobeno pogodbeno razmerje med končnim kupcem in proizvajalcem, ker ta ni prevzel nobene pogodbene obveznosti do končnega kupca. Zato ni mogoče šteti, da sta se v smislu člena 23(1) Uredbe „dogovorila“ o pristojnosti sodišča, ki je pristojno za prvotno pogodbo, sklenjeno med proizvajalcem in prvim kupcem.

   Poleg tega v zaporedju pogodb o prenosu lastništva, se za razliko od konosamenta, ki je listina mednarodne trgovine, ki se uporablja v pogodbah o pomorskem prevozu, razmerja nasledstva med prvotnim kupcem in končnim kupcem ne analizirajo pri prenosu ene same pogodbe ter vseh pravic in obveznosti, ki jih določa. V takem primeru se pogodbene obveznosti strank razlikujejo od pogodbe do pogodbe, tako da pravice, ki jih lahko končni kupec uveljavlja proti neposrednemu prodajalcu, niso nujno enake tistim, ki jih je prevzel proizvajalec v razmerju do prvega kupca.

   (Glej točke 29, od 32 do 34, 37, 41 in izrek.)