Združeni zadevi C-399/10 P in C-401/10 P

Bouygues SA in Bouygues Télécom SA

proti

Evropski komisiji in drugim

„Pritožbi — Državne pomoči — Finančni ukrepi v korist družbe France Télécom — Osnutek delničarskega posojila — Javne izjave člana francoske vlade — Odločba o nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom, s katero ni naložena izterjava te pomoči — Pojem državne pomoči — Pojem ekonomske koristi — Pojem zaveze glede državnih sredstev“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. marca 2013

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Odločba o začetku formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) PDEU – Določitev predmeta upravnega postopka – Pritožba, ki se nanaša na več ukrepov – Stališče Komisije glede nekaterih ukrepov – Zavrnitev zahtev, ki se nanašajo na druge ukrepe – Izključitev

   (člen 108(2) in (3) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 4(4), 6(1) in 13(1))

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Podelitev prednosti iz državnih sredstev, ki jo je mogoče pripisati državi – Prednosti, ki povzročijo znižanje državnega ali tveganje za tako znižanje – Neobstoj ustrezanja ali enakovrednosti med podeljeno prednostjo in znižanjem proračuna – Vključitev – Prednost v obliki več zaporednih posegov, med katerimi obstajajo nedeljive povezave – Presoja ukrepov kot celote

   (člena 107(1) PDEU in 108 PDEU)

1.  V skladu s členi 4(4), 6(1) in 13(1) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 ES se odločba o začetku formalnega postopka preiskave in poziv zainteresiranim strankam k predložitvi stališč zahtevata tako za opredelitev predmeta upravnega postopka kot za zagotovitev čim popolnejše informiranosti Komisije.

   Če torej Komisija po pritožbi, v kateri je naznanjenih več ukrepov, ki jih je sprejela vlada države članice, med katerimi so javne izjave te vlade, začne formalni postopek preiskave le glede nekaterih ukrepov, tega, da ni sprejela stališča glede opredelitve izjav, na katere se navedeni začetek postopka ne nanaša, kot državno pomoč, samega po sebi ni mogoče enačiti z odločbo o zavrnitvi zahtevka pritožnika. Tako se iz tega, da Komisija ni sprejela nobene dodatne odločbe, ki bi predmet upravnega postopka razširila na vprašanje, ali te izjave same po sebi pomenijo državno pomoč, lahko sklepa, da ta institucija z odločbo o začetku formalnega postopka preiskave ni obravnavala teh elementov pritožbe.

   (Glej točke od 70 do 72, 77 in 78.)

2.  Samo prednosti, ki se neposredno ali posredno podelijo iz državnih sredstev ali so dodaten strošek za državo, se štejejo za pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Tako mora Komisija za ugotovitev obstoja državne pomoči v smislu te določbe dokazati dovolj neposredno povezavo med prednostjo, dodeljeno prejemniku, na eni strani in zmanjšanjem državnega proračuna ali dovolj konkretnim gospodarskim tveganjem za bremenitev tega proračuna na drugi strani. Vendar ni nujno, da takšno zmanjšanje ali tako tveganje ustreza ali je enakovredno navedeni prednosti, niti da je ta prednost izravnana s takšnim zmanjšanjem ali takim tveganjem, niti da je enake narave kot zaveza glede državnih sredstev, iz katere izvira.

   Poleg tega, kadar gre za več posegov, so državni posegi različnih oblik in jih je treba analizirati glede na njihove učinke, ni mogoče izključiti, da je treba več zaporednih posegov države za namene uporabe navedenega člena 107(1) PDEU šteti za en sam poseg. Tako je lahko zlasti, kadar med zaporednimi posegi – med drugim z vidika njihovega časovnega razporeda, njihovega namena in položaja podjetja ob teh posegih – obstaja tako tesna povezava, da jih ni mogoče ločiti.

   (Glej točke 99, 100, 103, 104, 109 in 110.)

Združeni zadevi C-399/10 P in C-401/10 P

Bouygues SA in Bouygues Télécom SA

proti

Evropski komisiji in drugim

„Pritožbi — Državne pomoči — Finančni ukrepi v korist družbe France Télécom — Osnutek delničarskega posojila — Javne izjave člana francoske vlade — Odločba o nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom, s katero ni naložena izterjava te pomoči — Pojem državne pomoči — Pojem ekonomske koristi — Pojem zaveze glede državnih sredstev“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. marca 2013

1. Pomoči, ki jih dodelijo države — Pregled Komisije — Odločba o začetku formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) PDEU — Določitev predmeta upravnega postopka — Pritožba, ki se nanaša na več ukrepov — Stališče Komisije glede nekaterih ukrepov — Zavrnitev zahtev, ki se nanašajo na druge ukrepe — Izključitev

   (člen 108(2) in (3) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 4(4), 6(1) in 13(1))

2. Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Podelitev prednosti iz državnih sredstev, ki jo je mogoče pripisati državi — Prednosti, ki povzročijo znižanje državnega ali tveganje za tako znižanje — Neobstoj ustrezanja ali enakovrednosti med podeljeno prednostjo in znižanjem proračuna — Vključitev — Prednost v obliki več zaporednih posegov, med katerimi obstajajo nedeljive povezave — Presoja ukrepov kot celote

   (člena 107(1) PDEU in 108 PDEU)

1.  V skladu s členi 4(4), 6(1) in 13(1) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 ES se odločba o začetku formalnega postopka preiskave in poziv zainteresiranim strankam k predložitvi stališč zahtevata tako za opredelitev predmeta upravnega postopka kot za zagotovitev čim popolnejše informiranosti Komisije.

   Če torej Komisija po pritožbi, v kateri je naznanjenih več ukrepov, ki jih je sprejela vlada države članice, med katerimi so javne izjave te vlade, začne formalni postopek preiskave le glede nekaterih ukrepov, tega, da ni sprejela stališča glede opredelitve izjav, na katere se navedeni začetek postopka ne nanaša, kot državno pomoč, samega po sebi ni mogoče enačiti z odločbo o zavrnitvi zahtevka pritožnika. Tako se iz tega, da Komisija ni sprejela nobene dodatne odločbe, ki bi predmet upravnega postopka razširila na vprašanje, ali te izjave same po sebi pomenijo državno pomoč, lahko sklepa, da ta institucija z odločbo o začetku formalnega postopka preiskave ni obravnavala teh elementov pritožbe.

   (Glej točke od 70 do 72, 77 in 78.)

2.  Samo prednosti, ki se neposredno ali posredno podelijo iz državnih sredstev ali so dodaten strošek za državo, se štejejo za pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Tako mora Komisija za ugotovitev obstoja državne pomoči v smislu te določbe dokazati dovolj neposredno povezavo med prednostjo, dodeljeno prejemniku, na eni strani in zmanjšanjem državnega proračuna ali dovolj konkretnim gospodarskim tveganjem za bremenitev tega proračuna na drugi strani. Vendar ni nujno, da takšno zmanjšanje ali tako tveganje ustreza ali je enakovredno navedeni prednosti, niti da je ta prednost izravnana s takšnim zmanjšanjem ali takim tveganjem, niti da je enake narave kot zaveza glede državnih sredstev, iz katere izvira.

   Poleg tega, kadar gre za več posegov, so državni posegi različnih oblik in jih je treba analizirati glede na njihove učinke, ni mogoče izključiti, da je treba več zaporednih posegov države za namene uporabe navedenega člena 107(1) PDEU šteti za en sam poseg. Tako je lahko zlasti, kadar med zaporednimi posegi – med drugim z vidika njihovega časovnega razporeda, njihovega namena in položaja podjetja ob teh posegih – obstaja tako tesna povezava, da jih ni mogoče ločiti.

   (Glej točke 99, 100, 103, 104, 109 in 110.)