Zadeva C-300/10

Vítor Hugo Marques Almeida

proti

Companhia de Seguros Fidelidade-Mundial SA in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal da Relação de Guimarães)

„Zavarovanje avtomobilske odgovornosti — Direktiva 72/166/EGS — Člen 3(1) — Direktiva 84/5/EGS — Člen 2(1) — Direktiva 90/232/EGS — Člen 1 — Pravica do odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti — Civilna odgovornost zavarovanca — Prispevek oškodovanca k škodi — Omejitev pravice do odškodnine“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. oktobra 2012

Približevanje zakonodaj – Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktive 72/166, 84/5 in 90/232 – Določitev ureditve za civilno odgovornost, ki se uporablja za škodne dogodke, nastale pri uporabi motornih vozil – Nacionalna ureditev, ki določa izključitev ali omejitev pravice oškodovanca do odškodnine, če krivde ni mogoče pripisati voznikom vozil, udeleženih v nesreči – Dopustnost

(direktive Sveta 72/166, člen 3(1), 84/5, člen 2(1), in 90/232, člen 1)

Člen 3(1) Direktive 72/166 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, člen 2(1) Druge direktive 84/5 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in člen 1 Tretje direktive 90/232 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalnim določbam, ki omogočajo, da se ob trčenju dveh vozil, v katerem je potnik v enem od teh vozil dobil telesne poškodbe in za katero ni kriv nobeden od voznikov navedenih vozil, civilna odgovornost zavarovancev omeji ali izključi.

S tako nacionalno ureditvijo, ki je namenjena samo določitvi pravice oškodovanca do odškodnine in njenega morebitnega obsega, v skladu s pravom Unije ni mogoče omejevati kritja na podlagi zavarovanja civilne odgovornosti zavarovanca.

Poleg tega, čeprav nacionalna ureditev določa, da če je krivdno ravnanje oškodovanca prispevalo k nastanku ali povečanju škode, se temu lahko glede na presojo pristojnega sodišča glede teže zadevnih krivdnih ravnanj in njihovih posledic odškodnina ne dodeli ali pa se zmanjša, ta ureditev ne izključuje a priori niti ne omejuje nesorazmerno pravice tega oškodovanca do odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki krije voznika vozila, udeleženega v nesreči.

(Glej točke 28, od 35 do 37 in 39 ter izrek.)

Zadeva C-300/10

Vítor Hugo Marques Almeida

proti

Companhia de Seguros Fidelidade-Mundial SA in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal da Relação de Guimarães)

„Zavarovanje avtomobilske odgovornosti — Direktiva 72/166/EGS — Člen 3(1) — Direktiva 84/5/EGS — Člen 2(1) — Direktiva 90/232/EGS — Člen 1 — Pravica do odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti — Civilna odgovornost zavarovanca — Prispevek oškodovanca k škodi — Omejitev pravice do odškodnine“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. oktobra 2012

Približevanje zakonodaj — Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil — Direktive 72/166, 84/5 in 90/232 — Določitev ureditve za civilno odgovornost, ki se uporablja za škodne dogodke, nastale pri uporabi motornih vozil — Nacionalna ureditev, ki določa izključitev ali omejitev pravice oškodovanca do odškodnine, če krivde ni mogoče pripisati voznikom vozil, udeleženih v nesreči — Dopustnost

(direktive Sveta 72/166, člen 3(1), 84/5, člen 2(1), in 90/232, člen 1)

Člen 3(1) Direktive 72/166 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, člen 2(1) Druge direktive 84/5 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in člen 1 Tretje direktive 90/232 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalnim določbam, ki omogočajo, da se ob trčenju dveh vozil, v katerem je potnik v enem od teh vozil dobil telesne poškodbe in za katero ni kriv nobeden od voznikov navedenih vozil, civilna odgovornost zavarovancev omeji ali izključi.

S tako nacionalno ureditvijo, ki je namenjena samo določitvi pravice oškodovanca do odškodnine in njenega morebitnega obsega, v skladu s pravom Unije ni mogoče omejevati kritja na podlagi zavarovanja civilne odgovornosti zavarovanca.

Poleg tega, čeprav nacionalna ureditev določa, da če je krivdno ravnanje oškodovanca prispevalo k nastanku ali povečanju škode, se temu lahko glede na presojo pristojnega sodišča glede teže zadevnih krivdnih ravnanj in njihovih posledic odškodnina ne dodeli ali pa se zmanjša, ta ureditev ne izključuje a priori niti ne omejuje nesorazmerno pravice tega oškodovanca do odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki krije voznika vozila, udeleženega v nesreči.

(Glej točke 28, od 35 do 37 in 39 ter izrek.)