Zadeva C-42/11

João Pedro Lopes Da Silva Jorge

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel d’Amiens)

„Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Okvirni sklep 2002/584/PNZ — Evropski nalog za prijetje in postopki predaje med državami članicami — Člen 4, točka 6 — Razlog za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje — Prenos v nacionalno pravo — Aretirana oseba, ki je državljan odreditvene države članice — Evropski nalog za prijetje, izdan zaradi izvršitve zaporne kazni — Zakonodaja države članice, ki pridržuje fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje za primere zahtevanih oseb, ki so državljani te države članice“

Povzetek sodbe – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. septembra 2012

1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Neizvršitev, omejena le na državljane, razen absolutne in samodejne izključitve državljanov drugih držav članic – Nedopustnost

   (člen 18 PDEU; Okvirni sklep Sveta 2002/584, člen 4(6))

2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Izvajanje držav članic – Obveznost skladne razlage nacionalnega prava

   (člen 34(2)(b) EU; Okvirni sklep Sveta 2002/584)

1.  Člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa Sveta 2002/584 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in člen 18 PDEU je treba razlagati tako, da čeprav lahko država članica pri prenosu navedenega člena 4, točka 6, omeji primere, v katerih lahko nacionalni izvršitveni pravosodni organ zavrne predajo osebe, ki spada na področje uporabe te določbe, s tega področja uporabe ne more absolutno in samodejno izključiti državljanov drugih držav članic, ki so ali prebivajo na njenem ozemlju, ne glede na njihove vezi s to državo članico.

   Iz tega ni razvidno, da mora izvršitvena država članica nujno zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan zoper osebo, ki je prebivala ali je bila v tej državi članici. Vendar mora izvršitveni pravosodni organ, če je stopnja vključenosti te osebe v družbo v navedeni državi članici primerljiva s stopnjo vključenosti državljana te države članice, presoditi, ali obstaja pravni interes za izvršitev kazni, ki je bila naložena v odreditveni državi članici, na ozemlju izvršitvene države članice.

   (Glej točki 51 in 59 ter izrek.)

2.  Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in ob uporabi načinov razlage, ki jih priznava to pravo, nacionalno pravo razlagati kolikor mogoče glede na besedilo in cilj Okvirnega sklepa 2002/584 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, zato da zagotovi polni učinek tega okvirnega sklepa in doseže rešitev, ki je v skladu z njegovim ciljem.

   Čeprav okvirni sklepi na podlagi člena 34(2)(b) EU nimajo neposrednega učinka, je v skladu s sodno prakso posledica njihove zavezujoče narave obveznost za nacionalne organe, predvsem nacionalna sodišča, da skladno razlagajo nacionalno pravo. Predložitveno sodišče mora torej zato upoštevati ne le določbe, ki se nanašajo na prenos Okvirnega sklepa 2002/584, ampak tudi načela in določbe nacionalnega pravnega reda, s katerimi so urejene posledice, ki jih lahko sodišče izpelje ob diskriminaciji, prepovedani v nacionalnem pravu, in predvsem tiste, ki sodišču omogočajo, da omili tako diskriminacijo, dokler zakonodajalec ne sprejme ukrepov, ki so potrebni za njeno odpravo.

   (Glej točke 53, 57 in 60 ter izrek.)

Zadeva C-42/11

João Pedro Lopes Da Silva Jorge

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel d’Amiens)

„Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Okvirni sklep 2002/584/PNZ — Evropski nalog za prijetje in postopki predaje med državami članicami — Člen 4, točka 6 — Razlog za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje — Prenos v nacionalno pravo — Aretirana oseba, ki je državljan odreditvene države članice — Evropski nalog za prijetje, izdan zaradi izvršitve zaporne kazni — Zakonodaja države članice, ki pridržuje fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje za primere zahtevanih oseb, ki so državljani te države članice“

Povzetek sodbe – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. septembra 2012

1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami — Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje — Neizvršitev, omejena le na državljane, razen absolutne in samodejne izključitve državljanov drugih držav članic — Nedopustnost

   (člen 18 PDEU; Okvirni sklep Sveta 2002/584, člen 4(6))

2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami — Izvajanje držav članic — Obveznost skladne razlage nacionalnega prava

   (člen 34(2)(b) EU; Okvirni sklep Sveta 2002/584)

1.  Člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa Sveta 2002/584 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in člen 18 PDEU je treba razlagati tako, da čeprav lahko država članica pri prenosu navedenega člena 4, točka 6, omeji primere, v katerih lahko nacionalni izvršitveni pravosodni organ zavrne predajo osebe, ki spada na področje uporabe te določbe, s tega področja uporabe ne more absolutno in samodejno izključiti državljanov drugih držav članic, ki so ali prebivajo na njenem ozemlju, ne glede na njihove vezi s to državo članico.

   Iz tega ni razvidno, da mora izvršitvena država članica nujno zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan zoper osebo, ki je prebivala ali je bila v tej državi članici. Vendar mora izvršitveni pravosodni organ, če je stopnja vključenosti te osebe v družbo v navedeni državi članici primerljiva s stopnjo vključenosti državljana te države članice, presoditi, ali obstaja pravni interes za izvršitev kazni, ki je bila naložena v odreditveni državi članici, na ozemlju izvršitvene države članice.

   (Glej točki 51 in 59 ter izrek.)

2.  Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in ob uporabi načinov razlage, ki jih priznava to pravo, nacionalno pravo razlagati kolikor mogoče glede na besedilo in cilj Okvirnega sklepa 2002/584 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, zato da zagotovi polni učinek tega okvirnega sklepa in doseže rešitev, ki je v skladu z njegovim ciljem.

   Čeprav okvirni sklepi na podlagi člena 34(2)(b) EU nimajo neposrednega učinka, je v skladu s sodno prakso posledica njihove zavezujoče narave obveznost za nacionalne organe, predvsem nacionalna sodišča, da skladno razlagajo nacionalno pravo. Predložitveno sodišče mora torej zato upoštevati ne le določbe, ki se nanašajo na prenos Okvirnega sklepa 2002/584, ampak tudi načela in določbe nacionalnega pravnega reda, s katerimi so urejene posledice, ki jih lahko sodišče izpelje ob diskriminaciji, prepovedani v nacionalnem pravu, in predvsem tiste, ki sodišču omogočajo, da omili tako diskriminacijo, dokler zakonodajalec ne sprejme ukrepov, ki so potrebni za njeno odpravo.

   (Glej točke 53, 57 in 60 ter izrek.)