Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CJ0628

    Povzetek sodbe

    Združeni zadevi C-628/10 P in C-14/11 P

    Alliance One International Inc., nekdanja Standard Commercial Corp.,

    in

    Standard Commercial Tobacco Co. Inc.

    proti

    Evropski komisiji

    ter

    Evropski komisija

    proti

    Alliance One International Inc. in drugim

    „Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka — Določanje cen in razdelitev trga — Kršitev člena 81 ES — Odgovornost matičnih družb za kršitveno ravnanje njihovih hčerinskih družb — Domneva nedolžnosti — Pravica do obrambe — Obveznost obrazložitve — Enako obravnavanje“

    Povzetek sodbe

    1. Konkurenca — Pravila Skupnosti — Kršitve — Pripis odgovornosti — Matična in hčerinske družbe — Gospodarska enota — Merila za presojo — Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v njeni stoodstotni lasti — Možnost Komisije, da domnevo potrdi z elementi dejanskega stanja, ki dokazujejo dejansko izvrševanje odločilnega vpliva — Obveznost Komisije, da spoštuje načelo enakega obravnavanja

      (člen 81(1) ES)

    2. Pritožba — Razlogi — Pomanjkljiva obrazložitev — Implicitna obrazložitev Splošnega sodišča — Dopustnost — Pogoji

      (člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člena 36 in 53, prvi odstavek)

    3. Akti institucij — Obrazložitev — Obveznost — Obseg — Odločba o uporabi pravil o konkurenci — Odločba z več naslovniki — Odločba o pripisu odgovornosti za kršitev matični družbi — Možnost Komisije, da med postopkom predloži dokaze odgovornosti matične družbe, ki niso navedeni v njeni odločbi — Neobstoj

      (člena 101 PDEU in 296 PDEU)

    4. Pritožba — Razlogi — Napačna presoja dejstev — Nedopustnost — Nadzor Sodišča nad presojo dejanskega stanja, predloženega Splošnemu sodišču — Izključitev, razen ob izkrivljanju

      (člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

    5. Konkurenca — Pravila Skupnosti — Kršitve — Pripis odgovornosti — Matična in hčerinske družbe — Hčerinska družba v skupni lasti dveh družb, od katerih je ena tudi matična družba druge — Gospodarska enota — Merila za presojo

      (člen 81(1) ES)

    6. Pritožba — Razlogi — Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe — Nedopustnost

      (Statut Sodišča, člen 58)

    1.  V posebnem primeru, ko je matična družba stoodstotna lastnica kapitala svoje hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, ima na eni strani možnost odločilnega vplivanja na ravnanje te hčerinske družbe, na drugi strani pa obstaja ovrgljiva domneva, da ta matična družba tak vpliv dejansko izvršuje tak vpliv. Da bi bilo v teh okoliščinah mogoče domnevati, da matična družba dejansko odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je celoten kapital te hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno dolžnico za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če ta matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

      Vendar se Komisiji ni treba opreti samo na navedeno domnevo. Tej instituciji namreč nič ne preprečuje, da na podlagi drugih dokazov ali kombinacije teh dokazov in navedene domneve ugotovi, da matična družba dejansko odločilno vpliva na hčerinsko družbo.

      Vendar načelo enakega obravnavanja zahteva, da če Komisija sprejme metodo za ugotavljanje, ali je treba uveljavljati odgovornost matičnih družb, katerih hčerinske družbe so sodelovale pri istem kartelu, se mora, razen v posebnih okoliščinah, opreti na enaka merila glede vseh teh matičnih družb. Zato če se Komisija odloči, da se šteje, da so matične družbe odgovorne le, če dokazi potrjujejo domnevo dejanskega izvrševanja odločilnega vpliva na hčerinske družbe (metoda, poimenovana dvojna podlaga), in se ne zanaša izključno na uporabo domneve o odločilnem vplivu, nato ne more zgolj na podlagi zadevne domneve šteti, da je neka družba solidarno odgovorna za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, in je obravnavati diskriminatorno v primerjavi z drugimi matičnimi družbami.

      (Glej točke od 46 do 50, 55 in 57.)

    2.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točko 64.)

    3.  Kadar odločba o uporabi pravil Unije s področja konkurenčnega prava zadeva več naslovnikov in se nanaša na pripis odgovornosti za kršitev, mora biti glede vsakega naslovnika dovolj obrazložena, zlasti glede naslovnikov, ki morajo v skladu s to odločbo odgovarjati za to kršitev. Tako je treba v odločbi glede matične družbe, ki se šteje za odgovorno za kršitev hčerinske družbe, načeloma pojasniti razloge, ki utemeljujejo odgovornost te družbe za kršitev.

      Pravica Komisije do obrambe glede tega ne vključuje možnosti, da bi Komisija zagovarjala zakonitost sporne odločbe pred trditvami o diskriminaciji s tem, da bi med postopkom predložila dokaze o odgovornosti matične družbe, ki pa niso navedeni v tej odločbi.

      (Glej točki 75 in 79.)

    4.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točki 84 in 85.)

    5.  Na področju konkurence skupen nadzor dveh med seboj neodvisnih matičnih družb nad svojo hčerinsko družbo načeloma ne nasprotuje temu, da Komisija ugotovi obstoj gospodarskega subjekta, sestavljenega iz ene od teh matičnih družb in zadevne hčerinske družbe. To velja tudi, če ima ta matična družba manjši kapitalski delež v hčerinski družbi kot druga matična družba. Še toliko bolj je mogoče šteti, da sta matična družba in njena hčerinska družba, ki je sama matična družba družbe kršiteljice, skupaj enoten gospodarski subjekt s to družbo kršiteljico.

      Poleg tega lahko Komisija naslovi odločbo, s katero naloži globe matični družbi hčerinske družbe, ki je sodelovala pri kršitvi člena 81 ES, ne da bi bilo treba dokazati, da je bila ta matična družba osebno vpletena v kršitev, če je dejansko odločilno vplivala na poslovno politiko te hčerinske družbe. Iz tega je razvidno, da zgolj to, da sta matična in hčerinska družba v nekem obdobju izvrševali skupen nadzor nad hčerinsko družbo kršiteljico, ne nasprotuje ugotovitvi obstoja gospodarskega subjekta v obliki teh družb, če je dokazano, da sta ti matični družbi dejansko odločilno vplivali na poslovno politiko hčerinske družbe kršiteljice.

      (Glej točke od 101 do 103.)

    6.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točko 111.)

    Top