Keywords
Summary

Keywords

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pristojnosti Komisije in nacionalnih sodišč – Vloga nacionalnih sodišč

(člen 88(3) ES)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Vzpostavitev prejšnjega stanja – Dolžnosti nacionalnih sodišč

(člen 88(3) ES)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Vzpostavitev prejšnjega stanja – Obveznosti in pristojnosti nacionalnih sodišč

(člen 88(3) ES)

Summary

1. Izvajanje sistema nadzora državnih pomoči, kot izhaja iz člena 88 ES in ustrezne sodne prakse Sodišča, je naloženo Komisiji in nacionalnim sodiščem. Glede tega imajo nacionalna sodišča in Komisija ločeni, vendar dopolnjujoči se vlogi. Za presojo združljivosti ukrepov pomoči s skupnim trgom je namreč izključno pristojna Komisija, ki deluje pod nadzorom sodišč Unije, za varovanje pravic posameznikov v primeru kršitve obveznosti predhodne priglasitve državnih pomoči Komisiji, ki je določena v členu 88(3) ES, pa so pristojna nacionalna sodišča.

Ukrep pomoči, ki se izvaja v nasprotju z obveznostmi iz člena 88(3) ES, je nezakonit. Nacionalna sodišča morajo ob tem ukrepati v skladu s svojim nacionalnim pravom, tako v zvezi z veljavnostjo aktov o izvedbi ukrepov pomoči kot v zvezi z izterjavo finančne podpore, ki je bila dodeljena v nasprotju s to določbo.

(Glej točke od 25 do 29.)

2. Logična posledica ugotovitve nezakonitosti pomoči je njena odprava z vračilom, da se vzpostavi prejšnje stanje. Z vračilom pomoči namreč prejemnik izgubi ugodnost, ki je je bil glede na konkurente deležen na trgu, in znova se vzpostavi položaj pred izplačilom pomoči. Za odreditev vračila je nujno, da nacionalna sodišča opredelijo upravičence do pomoči.

Če je pomoč odobrena v obliki poroštva, je lahko upravičenec do te pomoči ali posojilojemalec ali posojilodajalec, v nekaterih primerih pa oba. Če namreč za posojilo, ki ga da kreditna institucija posojilojemalcu, jamčijo javni organi države članice, pridobi običajno ta posojilojemalec finančno ugodnost in je tako upravičen do pomoči v smislu člena 87(1) ES, ker so obresti, ki jih dolguje, nižje od tistih, ki bi jih moral plačati, če bi moral tako financiranje in poroštvo pridobiti po tržnih cenah.

Vendar bi lahko ekonomsko korist zaradi zadevnega poroštva pridobil tudi posojilodajalec, zlasti ker ni mogoče takoj izključiti tega, da je bilo zadevno poroštvo izdano zaradi potreb obstoječe terjatve posojilodajalca, in to v okviru reprogramiranja dolga posojilojemalca. Če je bil namen res ta, je posojilodajalec s tem poroštvom pridobil ekonomsko ugodnost zase, ker je njegova terjatev zaradi poroštva javnega organa zanjo postala varnejša, ne da bi bili ob tem prilagojeni pogoji posojila s poroštvom. Nacionalno sodišče mora ob upoštevanju vseh posebnosti tega primera določiti osebo oziroma osebe, ki so s tem poroštvom pridobile korist, in odrediti vračilo celotnega zneska zadevne pomoči

(Glej točke 33, 34, 37, 39, 40, 42 in 43.)

3. V pravu Unije na področju državnih pomoči glede izterjave nezakonite pomoči v obliki poroštva, ki ga je izdal javni organ zaradi kritja posojila, ki ga je finančna družba dala podjetju, ki takega financiranja ne bi moglo pridobiti v običajnih tržnih razmerah, niso določeni nobeni posebni ukrepi, ki bi jih morala nacionalna sodišča obvezno odrediti glede veljavnosti aktov o izvajanju pomoč.

Vendar ker je osnovni namen ukrepov, ki jih morajo nacionalna sodišča odrediti v primeru kršitve člena 88(3) ES, v bistvu vzpostavitev konkurenčnega položaja pred izplačilom zadevne pomoči, se morajo ta prepričati, da je z ukrepi, ki jih odredijo glede veljavnosti teh aktov, tak cilj mogoče doseči. Tako morajo nacionalna sodišča preveriti, ali bi bila v posamičnem primeru razveljavitev poroštva glede na okoliščine spora učinkovitejša od drugih ukrepov za tako vzpostavitev. Lahko namreč obstajajo položaji, v katerih bi bilo z razglasitvijo ničnosti pogodbe, ker ta lahko pripelje do vzajemne vrnitve dajatev med strankama ali do izključitve prihodnjih ugodnosti, bolje doseči cilj vzpostavitve konkurenčnega položaja pred odobritvijo pomoči.

Zato je treba člen 88(3), zadnji stavek, ES razlagati tako, da so nacionalna sodišča pristojna za razveljavitev poroštva v položaju, v katerem se je izvajala nezakonita pomoč s poroštvom, ki ga je izdal javni organ zaradi kritja posojila, ki ga je finančna družba dala podjetju, ki takega financiranja ne bi moglo pridobiti v običajnih tržnih razmerah. Ko sodišča izvajajo to pristojnost, morajo zagotoviti vračilo pomoči in lahko zato poroštvo razveljavijo, zlasti če bo ob neobstoju manj omejujočih postopkovnih ukrepov ta razveljavitev omogočila ali olajšala vzpostavitev konkurenčnega položaja pred izdajo tega poroštva

(Glej točke od 44 do 49 in izrek.)