Keywords
Summary

Keywords

1. Postopek – Ugovor nedopustnosti – Obveznost vložitve ugovora z ločenim aktom – Meje

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 114)

2. Pritožba – Pravni interes – Zahteva – Pritožba, ki lahko koristi stranki, ki jo je vložila – Obseg

3. Pritožba – Razlogi – Tožbeni razlogi in trditve, predstavljeni pred Splošnim sodiščem, ki jih je stranka samo ponovila – Neopredelitev očitane napačne uporabe prava – Nedopustnost

(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 112(1), prvi pododstavek, točka (c))

Summary

1. Člen 114 Poslovnika Splošnega sodišča nikakor ne določa, da je treba vsak ugovor nedopustnosti vložiti z ločenim aktom. Nasprotno, vložitev takega ugovora z ločenim aktom je nujna le, če stranka, ki ga vlaga, predlaga, naj sodišče odloči o dopustnosti tožbe, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini.

Ugovor nedopustnosti je tako mogoče uveljavljati v odgovoru na tožbo, Splošno sodišče pa ga obravnava, ko odloča o tožbi.

(Glej točke od 43 do 45.)

2. Tožeča stranka ne more imeti legitimnega interesa za razglasitev ničnosti odločbe, za katero je že vnaprej gotovo, da je v zvezi z njo lahko zgolj ponovno potrjena. Poleg tega je razlog za razglasitev ničnosti nedopusten zaradi neobstoja pravnega interesa, saj tudi če bi bil utemeljen, tožeča stranka z razglasitvijo ničnosti izpodbijanega akta na podlagi tega tožbenega razloga ne bi dosegla zadoščenja. Splošno sodišče tako lahko po zavrnitvi prvega tožbenega razloga ugotovi, da ni več treba odločati o drugih tožbenih razlogih tožeče stranke, če ji ti ne bi omogočili, da bi s tožbo uspela.

(Glej točki 49 in 50.)

3. V pritožbi morajo biti jasno navedeni izpodbijani deli odločbe Splošnega sodišča, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki še posebej utemeljujejo ta predlog. Te zahteve ne izpolnjuje pritožbeni razlog, ki samo ponavlja razloge in trditve, ki so bili že predloženi Splošnemu sodišču, ne da bi vseboval navedbe, s katerimi bi se natančneje opredelila pravna napaka v izpodbijani odločbi. Dejansko tak pritožbeni razlog pomeni predlog za ponovno proučitev tožbenega razloga, predstavljenega pred Splošnim sodiščem, za kar pa Sodišče ni pristojno. Poleg tega zgolj navedba pritožbenega razloga brez podrobnejše razlage ne more zadostovati za izpolnitev obveznosti obrazložitve navedene pritožbe. To velja, kadar je v pritožbenem razlogu samo omenjenih več določb prava Unije, ne da bi bilo dokazano, da se v obravnavanem primeru uporabijo, in ne da bi bilo navedeno, kako so bile te določbe kršene.

(Glej točki 55 in 61.)