Zadeva C-246/08

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Republiki Finski

„Neizpolnitev obveznosti države — Šesta direktiva o DDV — Člena 2, točka 1, ter 4(1) in (2) — Pojem ‚gospodarske dejavnosti‘ — Državne pravne pisarne — Storitve pravne pomoči, opravljene v okviru sodnega postopka za delni prispevek, ki ga plača prejemnik — Pojem ‚neposredna povezava‘ med opravljeno storitvijo in prejeto protivrednostjo“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja, predstavljeni 7. julija 2009   I ‐ 10607

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 29. oktobra 2009   I ‐ 10625

Povzetek sodbe

Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Gospodarske dejavnosti v smislu člena 4(1) in (2) Šeste direktive

(Direktiva Sveta 77/388, člena 2, točka 1, in 4(1), (2) in (5))

Država članica ne krši obveznosti iz členov 2, točka 1, ter 4(1), (2) in (5) Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih ne krši, če z davkom na dodano vrednost ne obdavči storitev pravnega svetovanja, ki jih državne pravne pisarne opravijo v sodnem postopku za delni prispevek, ki ga plača prejemnik, kadar povezava med navedenimi storitvami pravne pomoči in protivrednostjo, ki jo morajo plačati prejemniki, ni neposredna, kar se zahteva zanjo, zato da bi se lahko obravnavala kot plačilo teh storitev, zaradi česar bi te storitve predstavljale gospodarske dejavnosti, obdavčene z davkom na dodano vrednost, v smislu členov 2, točka 1, ter 4(1) in (2) Šeste direktive.

Ker namreč znesek delnega nadomestila, ki so ga državnim pravnim pisarnam plačali prejemniki storitev pravne pomoči, zagotovljene v sodnem postopku, ni bil izračunan samo na podlagi honorarjev, temveč je bil odvisen tudi od dohodkov in premoženja prejemnikov, taka povezava ni neposredna, saj je to nadomestilo le delno odvisno od dejanske vrednosti opravljenih storitev, pri čemer je zveza z njo toliko šibkejša, če so dohodki in premoženje teh prejemnikov skromni. Ta ugotovitev je potrjena z veliko razliko med zneskom delnih nadomestil, ki so jih v enem letu plačali navedeni prejemniki, in veliko višjimi bruto izdatki za delovanje državnih pravnih pisarn, na podlagi katere je mogoče predpostavljati, da je delni prispevek v breme prejemnikov bolj podoben dajatvi kot plačilu v pravem pomenu besede in zaradi njenega pobiranja neka dejavnost še ni gospodarska.

(Glej točke od 48 do 51.)