Zadeva C-12/08

Mono Car Styling SA, v postopku likvidacije,

proti

Dervis Odemis in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour du travail de Liège)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Direktiva 98/59/ES — Člena 2 in 6 — Postopek obveščanja in posvetovanja z delavci v primeru kolektivnih odpustov — Obveznosti delodajalca — Pravica delavcev do ugovora — Zahteva po skladni razlagi“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Mengozzija, predstavljeni 21. januarja 2009   I ‐ 6656

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 16. julija 2009   I ‐ 6686

Povzetek sodbe

1. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Postopek obveščanja in posvetovanja z delavci

   (Direktiva Sveta 98/59, člena 2 in 6)

2. Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Nacionalna ureditev na področju obveščanja in posvetovanja z delavci v primeru kolektivnih odpustov

   (Direktiva Sveta 98/59, člena 2 in 6)

3. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Postopek obveščanja in posvetovanja z delavci

   (Direktiva Sveta 98/59, člen 2)

1.  Člen 6 Direktive 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti v povezavi s členom 2 te direktive je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, s katero so urejeni postopki, katerih namen je omogočiti predstavnikom delavcev in delavcem kot posameznikom, da zahtevajo nadzor spoštovanja obveznosti, določenih v tej direktivi, omejuje pa procesno upravičenje posameznih delavcev v zvezi z očitki, ki jih lahko navajajo, in ga pogojuje z zahtevo, da mora svet delavcev ugovore predhodno predložiti delodajalcu, zadevni delavec pa mora delodajalca predhodno obvestiti, da uveljavlja nespoštovanje postopka obveščanja in posvetovanja.

   Pravica do obveščanja in posvetovanja, določena v Direktivi 98/59, zlasti v njenem členu 2, je namreč uvedena v korist delavcev kot skupnosti in ima torej kolektivno naravo. Vendar pa je – glede na to, da je z upoštevno nacionalno ureditvijo predstavnikom delavcev podeljeno procesno upravičenje, za katero niso določene omejitve ali posebni pogoji – dosežena raven zaščite te kolektivne pravice, ki se zahteva s členom 6 te direktive.

   (Glej točke 42, 43, 45 in točko 1 izreka.)

2.  Okoliščina, da nacionalna ureditev, ki določa postopke, v skladu s katerimi lahko predstavniki delavcev nadzirajo, ali delodajalec spoštuje vse obveznosti obveščanja in posvetovanja, določene v Direktivi 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, procesno upravičenje posameznih delavcev, ki je sicer priznano vsakemu delavcu, odpuščenemu v okviru kolektivnega odpusta, podreja posebnim omejitvam in pogojem, ne more pomeniti kršitve načela učinkovitega sodnega varstva.

   (Glej točko 52 in točko 2 izreka.)

3.  Člen 2 Direktive 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki zmanjšuje obveznosti delodajalca, ki načrtuje kolektivne odpuste, glede na obveznosti, določene v navedenem členu 2. Nacionalno sodišče mora pri uporabi nacionalnega prava na podlagi načela skladne razlage nacionalnega prava upoštevati vse predpise nacionalnega prava in ga razlagati čim bolj ob upoštevanju besedila in cilja Direktive 98/59, da bi se dosegel rezultat, ki je v skladu s ciljem, ki mu sledi Direktiva. Zato je naloga predložitvenega sodišča, da v okviru svoje pristojnosti zagotovi, da ne pride do zmanjšanja obveznosti, naloženih takemu delodajalcu, glede na obveznosti, ki so določene v členu 2 navedene direktive.

   (Glej točko 65 in točko 3 izreka.)