Zadeva C-385/07 P

Der Grüne Punkt – Duales System Deutschland GmbH

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba — Konkurenca — Člen 82 ES — Sistem zbiranja in predelave embalaže, ki se uporablja v Nemčiji — Logotip,Der Grüne Punkt — Embalažnina, ki jo je treba plačati na podlagi pogodbe o uporabi logotipa — Zloraba prevladujočega položaja — Izključna pravica imetnika znamke — Predolgo trajanje postopka pred Sodiščem prve stopnje — Razumni rok — Načelo učinkovitega sodnega varstva — Člena 58 in 61 Statuta Sodišča“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota, predstavljeni 31. marca 2009   I ‐ 6160

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2009   I ‐ 6219

Povzetek sodbe

1. Pritožba – Razlogi – Nezadostna ali protislovna obrazložitev

   (člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

2. Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Pravica imetnika znamke, da nasprotuje temu, da tretja oseba uporablja znak, enak znamki, za enake proizvode – Uveljavljanje proti sopogodbeniku imetnika znamke, ki znamko uporablja v skladu z licenčno pogodbo – Izključitev

   (Direktiva Sveta 89/104, člen 5(1)(a))

3. Pritožba – Razlogi – Nadzor Sodišča nad presojo Sodišča prve stopnje o potrebi po dopolnitvi podatkov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

   (Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 64)

4. Pritožba – Razlogi – Nepravilnost postopka – Kršitev načela razumnega trajanja postopka v škodo tožeče stranke, ki izpodbija odločbo, zaradi katere je morala spremeniti poslovno politiko

5. Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja Sodišče – Pravica vsakogar do poštenega sojenja – Spoštovanje razumnega trajanja postopka

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

6. Postopek – Trajanje postopka pred Sodiščem prve stopnje – Razumni rok – Merila za presojo

7. Postopek – Trajanje postopka pred Sodiščem prve stopnje – Razumni rok – Spor o obstoju kršitve konkurenčnega prava – Nespoštovanje razumnega roka – Posledice

   (člena 235 ES in 288, drugi odstavek, ES; Statut Sodišča, člen 61, prvi odstavek)

1.  Obveznost obrazložitve Sodišča prve stopnje ne zavezuje, da zagotovi razlago, ki bi izčrpno in po vrsti sledila utemeljitvam, ki jih navajajo stranke v sporu, torej je obrazložitev lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Sodišče prve stopnje ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje nadzora.

   (Glej točko 114.)

2.  Registrirana znamka na podlagi člena 5(1)(a) Direktive 89/104 o znamkah podeljuje imetniku izključno pravico, da tretjim osebam prepove, da brez njegovega dovoljenja v gospodarskem prometu uporabijo kateri koli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, za katere je registrirana znamka. Iz besedila člena 5 Direktive 89/104 je razvidno, da ta določba ne ureja primera, v katerem bi znamko uporabljala tretja oseba s soglasjem njenega imetnika. Tak primer nastane zlasti, če imetnik znamke na podlagi licenčne pogodbe za uporabo znamke pooblasti svoje sopogodbenike. Podjetje se zato ne more uspešno sklicevati na izključno pravico iz logotipa, ki je ustrezno registriran kot znamka, kadar ga uporabljajo proizvajalci in distributerji, ki so z njim sklenili pogodbo o uporabi navedenega logotipa.

   (Glej točke 125, 128 in 129.)

3.  Samo Sodišče prve stopnje presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča. Vprašanje, ali imajo postopkovni dokumenti dokazno moč, je odvisno od njegove proste presoje dejstev, ki v okviru pritožbene stopnje ni predmet nadzora Sodišča, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih Sodišču prve stopnje, ali če je iz dokumentov v spisu razvidna vsebinska nepravilnost ugotovitev Sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da je pred obravnavo in na obravnavi strankam postavilo številna podrobna vprašanja, da bi dopolnilo informacije, ki jih je že imelo na voljo, in da je na podlagi njihovih odgovorov izpeljalo nekatere ugotovitve.

   (Glej točki 163 in 164.)

4.  Sodišče je v okviru pritožbe pristojno za preverjanje, ali so bile pred Sodiščem prve stopnje storjene kršitve postopka, ki škodujejo interesom pritožnice, mora pa se tudi prepričati, da so bila upoštevana splošna načela prava Skupnosti. Podjetje, ki vloži tožbo za razglasitev ničnosti odločbe – zaradi katere je moralo prilagoditi tipsko pogodbo, ki jo sklepa s svojimi strankami – ima iz očitnih razlogov poslovne politike interes, da se v razumnem roku odloči o njegovih trditvah, da je navedena odločba nezakonita.

   (Glej točki 176 in 180.)

5.  Člen 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnih koli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko sodišče, ustanovljeno z zakonom. Kot splošno načelo prava Skupnosti se taka pravica lahko uveljavlja v okviru sodnega varstva zoper odločbo Komisije. Navedena pravica je bila poleg tega potrjena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanaša na načelo učinkovitega pravnega varstva.

   (Glej točke od 177 do 179.)

6.  Razumnost roka sojenja se presoja glede na posebne okoliščine vsakega primera, kot sta zapletenost spora in ravnanje strank. Glede tega seznam upoštevnih meril ni izčrpen in presoja razumnosti navedenega roka ne zahteva sistematične preučitve zadevnih okoliščin glede na vsako merilo, kadar se trajanje postopka zdi upravičeno glede na eno od njih. Tako se lahko z zapletenostjo zadeve ali zavlačevanjem tožeče stranke upraviči na prvi pogled predolg rok sojenja.

   (Glej točki 181 in 182.)

7.  V sporu o obstoju kršitve konkurenčnega prava imata temeljna zahteva po pravni varnosti, ki mora biti zagotovljena gospodarskim subjektom, in cilj, da se zagotovi neizkrivljena konkurenca na notranjem trgu, velik pomen ne samo za pritožnico in njene konkurente, ampak tudi za tretje osebe, ker je zadevnih oseb veliko in so finančni interesi precejšnji. Glede na to, da gre za spor o zlorabi prevladujočega položaja podjetja, ki zahteva embalažnino za izredno široko uporabo svojega logotipa, in glede na morebitne učinke izida tega spora so v postopku pred Sodiščem prve stopnje, ki je trajal približno 5 let in 10 mesecev – ker tega ni mogoče upravičiti z nobeno posebno okoliščino zadeve, in sicer niti z zapletenostjo spora, niti z ravnanjem strank, niti z nastankom postopkovnih vprašanj strank, niti s tem, da je Sodišče sprejelo ukrepe procesnega vodstva ali pripravljalne ukrepe – kršene zahteve v zvezi s spoštovanjem razumnega roka sojenja.

   Čeprav je res, da je nespoštovanje razumnega roka sojenja kršitev postopka, pa velja tudi, da je treba člen 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča razlagati in uporabljati učinkovito. Vendar ker ni nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je lahko nespoštovanje razumnega roka sojenja vplivalo na rešitev spora, razveljavitev izpodbijane sodbe ne bi odpravila kršitve načela učinkovitega sodnega varstva, ki jo je storilo Sodišče prve stopnje. Poleg tega Sodišče ob upoštevanju nujnosti spoštovanja konkurenčnega prava Skupnosti pritožnici ne more zgolj zaradi kršitve razumnega roka sojenja dovoliti, da ponovno načne vprašanje obstoja kršitve, čeprav so bili vsi pritožbeni razlogi, ki jih je navedla zoper ugotovitve Sodišča prve stopnje v zvezi s to kršitvijo in z njo povezanim upravnim postopkom, zavrnjeni kot neutemeljeni. Nasprotno pa je lahko to, da Sodišče prve stopnje ni spoštovalo razumnega roka sojenja, povod za odškodninski zahtevek proti Skupnosti, vložen na podlagi členov 235 ES in 288, drugi odstavek, ES.

   (Glej točke od 176 do 188 in od 191 do 195.)