Združeni zadevi C-261/07 in C-299/07

VTB-VAB NV

proti

Total Belgium NV

in

Galatea BVBA

proti

Sanoma Magazines Belgium NV

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van koophandel te Antwerpen)

„Direktiva 2005/29/ES — Nepoštene poslovne prakse — Nacionalna ureditev, ki prepoveduje vezane ponudbe potrošnikom“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke V. Trstenjak, predstavljeni 21. oktobra 2008   I ‐ 2952

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 23. aprila 2009   I ‐ 2993

Povzetek sodbe

1. Akti institucij – Direktive – Izvršitev s strani držav članic

2. Akti institucij – Direktive – Izvršitev s strani držav članic – Obveznosti držav članic med rokom za prenos

   (člena 10, drugi odstavek, ES in 249, tretji odstavek, ES)

3. Približevanje zakonodaj – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29)

1.  Direktiva ne velja nujno samo za nacionalne določbe, katerih izrecen namen je prenos te direktive, temveč od dneva začetka veljavnosti navedene direktive tudi za nacionalne določbe, ki so obstajale prej in ki bi lahko zagotovile skladnost nacionalnega prava z njo.

   (Glej točko 35.)

2.  Države članice, na katere je direktiva naslovljena, med rokom za njen prenos ne smejo sprejemati predpisov, s katerimi bi bili lahko resno ogroženi cilji, ki so določeni v tej direktivi.

   Taka obveznost opustitve sprejetja določb velja za vse organe zadevnih držav članic, vključno z nacionalnimi sodišči. Sodišča držav članic tako od datuma, ko je direktiva začela veljati, ne smejo razlagati notranjega prava tako, da bi lahko po izteku roka za prenos resno ogrozila dosego cilja te direktive.

   (Glej točki 38 in 39.)

3.  Direktivo 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450, 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je zadevna v sporih v glavni stvari, ki razen nekaterih izjem in brez upoštevanja posebnih okoliščin posameznega primera – torej na splošno in preventivno – prepoveduje vsako vezano ponudbo prodajalca potrošniku.

   Ta ureditev namreč določa načelo prepovedi vezanih ponudb, čeprav take prakse niso vključene v Prilogo I k navedeni direktivi, v kateri so taksativno naštete samo poslovne prakse, ki so prepovedane v vseh okoliščinah in jih zato ni treba preučiti v vsakem posameznem primeru. Navedena ureditev je tako v nasprotju z vsebino člena 4 direktive, ki državam članicam izrecno prepoveduje, da bi obdržale ali sprejele bolj omejevalne nacionalne ukrepe, tudi če bi bili taki ukrepi namenjeni doseganju višje ravni varstva potrošnikov.

   (Glej točke 60, 61, 63, 68 in izrek.)