Zadeva C-199/06

Centre d’exportation du livre français (CELF)

in

Ministre de la Culture et de la Communication

proti

Société internationale de diffusion et d’édition (SIDE)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d’État (Francija))

„Državne pomoči — Člen 88(3) ES — Nacionalna sodišča — Vračilo nezakonito izvajanih pomoči — Pomoč, razglašena za združljivo s skupnim trgom“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mazáka, predstavljeni 24. maja 2007   I - 472

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 12. februarja 2008   I - 486

Povzetek sodbe

1. Državne pomoči – Načrt pomoči – Dodelitev pomoči v nasprotju s prepovedjo iz člena 88(3) ES – Poznejša odločba Komisije, s katero je bila pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom – Obveznosti nacionalnih sodišč, pri katerih je bila vložena zahteva za vračilo

   (člen 88(3) ES)

2. Državne pomoči – Načrt pomoči – Dodelitev pomoči v nasprotju s prepovedjo iz člena 88(3) ES – Poznejša odločba Komisije, s katero je bila pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom – Razglasitev ničnosti te odločbe s strani sodišča Skupnosti – Retroaktivnost – Legitimno zaupanje prejemnikov – Neobstoj razen v izjemnih okoliščinah

   (členi 88(3) ES, 231, prvi odstavek, ES in 249 ES)

1.  V primeru, ko je zahteva na podlagi člena 88(3), zadnji stavek, ES obravnavana po tem, ko je Komisija sprejela pozitivno odločitev, mora nacionalno sodišče kljub ugotovitvi, da je sporna pomoč združljiva s skupnim trgom, odločiti o veljavnosti izvršilnih aktov in izterjavi dodeljenih finančnih podpor. V takem primeru mu pravo Skupnosti nalaga sprejetje primernih ukrepov za učinkovito odpravo učinkov nezakonitosti. Vendar pa mu, tudi kadar ni izjemnih okoliščin, ne nalaga obveznosti popolne izterjave nezakonite pomoči.

   Podlaga člena 88(3), zadnji stavek, ES je namreč varovalni namen, in sicer da se zagotovi, da bodo izvedene samo pomoči, ki so združljive s skupnim trgom. Da bi se doseglo ta cilj, se izvedba načrta pomoči odloži, dokler ni z dokončno odločitvijo Komisije odpravljen dvom o združljivosti. Zdi se, da takrat, ko Komisija sprejme pozitivno odločitev, predčasno izplačilo pomoči ni v nasprotju s ciljem. V tem primeru bodo, z vidika subjektov, ki niso prejemniki te pomoči, zaradi njene nezakonitosti ti subjekti izpostavljeni neuresničenemu tveganju izvajanja pomoči, ki ni združljiva s skupnim trgom, in konkurenčnim učinkom pomoči, ki je združljiva s skupnim trgom, morda prej, kot bi bilo nujno. Z vidika prejemnika pomoči bo neupravičena prednost neplačilo obresti, ki bi jih ta plačal za zadevni znesek pomoči, združljive s skupnim trgom, če bi si moral ta znesek izposoditi na trgu med čakanjem na odločbo Komisije, in izboljšanje njegovega konkurenčnega položaja glede na druge subjekte na trgu med trajanjem nezakonitosti. Nacionalno sodišče mora torej na podlagi prava Skupnosti prejemniku pomoči naložiti plačilo obresti za obdobje nezakonitosti.

   V okviru svojega nacionalnega prava lahko nacionalno sodišče poleg tega, če je to predvideno, naloži vračilo nezakonite pomoči kljub pravici države članice, da pomoč pozneje ponovno izvaja. Prav tako lahko ugodi odškodninskim zahtevkom za škodo, ki je nastala zaradi nezakonitosti pomoči.

   (Glej točke od 45 do 53, 55 in točko 1 izreka.)

2.  Ko sodišče Skupnosti razglasi za nično odločbo Komisije, s katero je bilo ugotovljeno, da je s skupnim trgom združljiva pomoč, ki je bila v nasprotju s prepovedjo iz člena 88(3), zadnji stavek, ES izvajana, ne da bi se počakalo na dokončno odločitev Komisije, se domneva zakonitosti aktov institucij Skupnosti in pravilo o retroaktivnosti ničnosti uporabita zaporedno. Za pomoči, izvajane po pozitivni odločitvi Komisije, se domneva, da so zakonite do odločbe sodišča Skupnosti o razglasitvi ničnosti, potem pa z dnem te odločbe za zadevne pomoči v skladu s členom 231, prvi odstavek, ES velja, da z nično odločbo niso bile razglašene za združljive s skupnim trgom, tako da je treba njihovo izvajanje obravnavati kot nezakonito. Tako se v tem primeru zdi, da se s pravilom iz člena 231, prvi odstavek, ES retroaktivno prekine uporaba domneve zakonitosti.

   Sicer se ne more izključiti možnosti, da se prejemnik sklicuje na izjemne okoliščine, na podlagi katerih je lahko legitimno utemeljil svoje zaupanje v zakonitost pomoči, in tako nasprotuje njenemu vračilu, vendar pa obstoj pozitivne odločitve, ki je bila pozneje razglašena za nično, ne more utemeljiti takšnega zaupanja. Ob vložitvi ničnostne tožbe zoper pozitivno odločitev prejemnik namreč ne more biti prepričan o zakonitosti pomoči, ki lahko edina utemelji njegovo legitimno zaupanje, dokler se sodišče Skupnosti o tem dokončno ne izreče.

   Iz tega izhaja, da ko sodišče Skupnosti razglasi za nično odločbo Komisije, s katero je bilo ugotovljeno, da je združljiva s skupnim trgom pomoči, ki je bila izvajana v nasprotju s členom 88(3), zadnji stavek, ES, obveznost iz te določbe, da se odpravi učinke nezakonitosti pomoči, zajema pri izračunu zneskov, ki jih mora plačati prejemnik, razen v izjemnih okoliščinah, tudi obdobje od sprejetja pozitivne odločitve Komisije do njene razglasitve ničnosti s strani sodišča Skupnosti.

   (Glej točke od 62 do 69 in točko 2 izreka.)