Združeni zadevi C-341/06 P in C-342/06 P

Chronopost SA in La Poste

proti

Union française de l’express (UFEX) in drugim

„Pritožba — Zakonitost postopka pred Sodiščem prve stopnje — Sodba Sodišča prve stopnje — Razveljavitev — Novo odločanje — Druga sodba Sodišča prve stopnje — Sestava senata — Državne pomoči — Poštni sektor — Javno podjetje, pooblaščeno za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena — Logistična in komercialna podpora hčerinski družbi — Hčerinska družba, ki nima monopolnega položaja — Prenos dejavnosti hitre pošte na to hčerinsko družbo — Pojem ‚državne pomoči‘ — Odločba Komisije — Pomoč in prenos, ki nista državni pomoči — Obrazložitev“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston, predstavljeni 6. decembra 2007   I - 4782

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 1. julija 2008   I - 4813

Povzetek sodbe

1. Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja Sodišče – Upoštevanje Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic – Pravica vsakogar do poštenega sojenja

   (člen 6(2) EU)

2. Postopek – Intervencija – Ugovor nedopustnosti, ki ga tožena stranka ni vložila – Nedopustnost

   (Statut Sodišča, člen 40, četrti odstavek)

3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba, da so storitve v zvezi z logistično in komercialno podporo, ki jo matična družba, ki posluje na pridržanem trgu, daje hčerinski družbi, ki ne deluje na takem trgu, državna pomoč

   (Pogodba ES, člen 92 (po spremembi postal člen 87 ES) in člena 93 in 190 (postala člena 88 ES in 253 ES))

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Prenos strank službe, ki jo je ustanovila matična družba, ki posluje na pridržanem trgu, na hčerinsko družbo zasebnega prava, ki ne deluje v pridržanemu sektorju

   (Pogodba ES, člen 92(1) (po spremembi postal člen 87(1) ES))

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Logistična in komercialna podpora družbe, ki izvaja storitev splošnega gospodarskega pomena, njeni hčerinski družbi

   (Pogodba ES, člen 92(1) (po spremembi postal člen 87(1) ES))

1.  Pravica do poštenega sojenja, kot izhaja zlasti iz člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, je temeljna pravica, ki jo Evropska unija spoštuje kot splošno načelo na podlagi člena 6(2) EU in pomeni, da ima vsakdo pravico, da ga pravično in javno ter v razumnem roku zasliši neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.

   V okviru pritožbe je pritožbeni razlog nezakonitosti sestave Sodišča prve stopnje treba šteti za pritožbeni razlog javnega reda, ki ga mora sodišče Skupnosti preveriti po uradni dolžnosti.

   Dejstvo, da so bile sodniku, prisotnemu v dveh zaporednih sestavah, ki sta odločali o isti zadevi, zaupane naloge sodnika poročevalca, samo po sebi ne vpliva na presojo v zvezi s spoštovanjem zahteve po nepristranskosti, ker se navedene naloge izvajajo v kolegijski sestavi.

   Poleg tega glede zahteve po nepristranskosti obstajata dva vidika. Na eni strani mora biti sodišče subjektivno nepristransko, noben njegov član torej ne sme biti pristranski in ne sme imeti osebnih predsodkov, pri čemer se osebna nepristranskost domneva, dokler se ne dokaže nasprotno. Na drugi strani mora biti sodišče objektivno nepristransko, ponujati mora primerno jamstvo, da se v zvezi s tem izključi vsak upravičen dvom. Glede tega okoliščina, da isti sodnik sodeluje v dveh sestavah, ki sta zaporedoma obravnavali in odločali o isti zadevi, sama po sebi, če ne obstaja noben drug objektivni dokaz, ne more povzročati dvoma o nepristranskosti sodišča.

   (Glej točke 44, 45, 48, 53, 54 in 56.)

2.  Intervenientka ne more uveljavljati ugovora nedopustnosti tožbe, ki ni bil naveden v predlogih tožene stranke.

   (Glej točko 67.)

3.  Kadar je v odločbi Komisije ugotovljeno, da ukrep, ki ga pritožnica očita, ni državna pomoč, mora Komisija pritožnici v vsakem primeru zadostno pojasniti razloge za to, da v pritožbi navedeni pravni in dejanski vidiki niso zadostovali za dokaz obstoja državne pomoči. Vendar se Komisiji ni treba opredeliti glede stališč, ki so očitno postranska, brez pomena ali nedvomno manjšega pomena. Zakonitost odločbe na področju državnih pomoči je treba sicer presoditi glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo, ko jo je izdala.

   Dejstvo, da je odločba Komisije ena od prvih, ki obravnava zapleteno vprašanje na področju državnih pomoči v zvezi z izračunom stroškov podpore, ki jo daje matična družba, ki posluje na pridržanem trgu, hčerinski družbi, ki ne deluje na takem trgu, samo po sebi ne utemeljuje obrazložitve, v kateri bi morale biti navedene podrobnosti glede izračuna teh stroškov, če je Komisija ocenila, da so bili razlogi pritožnice v zvezi s tem zmotni glede na načela, na katerih temeljijo. Če bi domnevali, da je ta način Komisije napačen, bi ta okoliščina lahko vplivala na utemeljenost sporne odločbe, ne pa na njeno zakonitost s postopkovnega vidika. Zaradi potrebne soodvisnosti med razlogi, ki jih je navedla pritožnica, in obrazložitvijo odločbe Komisije ni mogoče zahtevati, da je Komisija zavezana zavrniti vsako trditev, navedeno v podporo tem razlogom. Zadostuje navedba dejstev in pravnih ugotovitev, ki so bistveni v strukturi odločbe. V zvezi z gospodarskimi in računovodskimi pojmi, ki jih je uporabila Komisija, z naravo preverjenih stroškov in z elementi finančnih izračunov, ki izhajajo iz zapletenih tehničnih presoj, bi bilo, v primeru da iz navedene odločbe jasno izhaja utemeljevanje Komisije, ki bi omogočilo poznejše izpodbijanje utemeljenosti pri pristojnem sodišču, čezmerno zahtevati podrobno obrazložitev za vsako tehnično izbiro ali vsakega od dejavnikov, ki so podlaga za utemeljevanje.

   (Glej točke 89, 90, 94, 96 in 108.)

4.  Pojem državne pomoči ne zajema le pozitivnih dajatev, kot so subvencije, posojil ali udeležb v kapitalu podjetij, temveč prav tako ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo stroške, ki običajno bremenijo račun podjetja, in so zato, ne da bi bili subvencije v pravem pomenu besede, iste narave in imajo enake učinke. V okviru posrednih koristi, ki učinkujejo enako kot subvencije, je treba izpostaviti zlasti zagotavljanje blaga in storitev pod ugodnejšimi pogoji.

   Vendar pa v okviru prenosa strank službe na hčerinsko družbo zasebnega prava, ki ne pripada pridržanemu sektorju in ki jo je ustanovila matična družba, ki posluje na pridržanem trgu, ni mogoče v celoti prezreti pravnih in ekonomskih pogojev navedenega prenosa, čeprav bi taki pogoji sami po sebi lahko povzročili protidajatev za prednost, pridobljeno s takim prenosom. Poleg tega bi bilo tako opredelitev državne pomoči mogoče sprejeti le, če bi prenos strank kot tak izpolnjeval vse pogoje iz člena 92(1) Pogodbe (po spremembi postal člen 87(1) ES). V zvezi z vprašanjem, ali je, kot izhaja iz četrtega od teh pogojev, tak prenos izkrivljal konkurenco ali grozil, da jo bo izkrivljal, bi lahko bilo tako le, če bi zlasti prenos spreminjal strukturo zadevnega trga in vplival na položaj konkurenčnih podjetij, ki so že prisotna na trgu.

   (Glej točke 123 in od 128 do 130.)

5.  Pri odločbi Komisije, v kateri je ugotovljeno, da logistična in komercialna podpora družbe, ki izvaja storitev splošnega gospodarskega pomena, njeni hčerinski družbi nista državna pomoč, mora sodišče Skupnosti preveriti, ali so dejstva, ki jih je navedla Komisija, materialno pravilna in ali so taka, da je mogoče ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki utemeljujejo opredelitev „pomoči“ v smislu Pogodbe. Ker gre za kompleksno gospodarsko oceno, se mora sodni nadzor akta Komisije, v zvezi s katerim je bila taka ocena potrebna, omejiti na preverjanje upoštevanja postopkovnih pravil in obrazložitve, resničnosti dejstev, na katerih temelji izpodbijana presoja, in očitne napake pri presoji dejstev ali prekoračitev pooblastil. Poleg tega je treba, ker pojem državna pomoč namreč odgovarja objektivnemu stanju, ki se presoja na dan, ko Komisija sprejme odločbo, pri tem sodnem nadzoru upoštevati presojo, ki se opravi ta dan.

   Ker položaja družbe, ki izvaja storitev splošnega gospodarskega pomena, ni mogoče primerjati s položajem zasebne skupine podjetij brez monopolnega položaja, je treba nujne hipotetične običajne tržne razmere ugotoviti z razpoložljivimi objektivnimi in dokazljivimi dejavniki.

   V teh okoliščinah je Komisija sporno odločbo upravičeno lahko utemeljila le na podatkih, ki so bili na voljo in ki so izhajali predvsem iz poročila svetovalne družbe, na podlagi katerih je bilo mogoče rekonstruirati stroške, ki jih je imela ta družba. Uporabo teh podatkov bi bilo mogoče grajati le, če bi bilo dokazano, da temeljijo na očitno napačnih ugotovitvah.

   (Glej točke od 142 do 145, 148 in 149.)