Zadeva C-437/06

Securenta Göttinger Immobilienanlagen und Vermögensmanagement AG

proti

Finanzamt Göttingen

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Niedersächsisches Finanzgericht)

„Šesta direktiva o DDV — Davčni zavezanec, ki hkrati izvaja obdavčene ali oproščene gospodarske dejavnosti ter negospodarske dejavnosti — Pravica do odbitka vstopnega DDV — Stroški v zvezi z izdajo delnic in atipičnih deležev — Razdelitev vstopnega DDV glede na to, ali je dejavnost gospodarska ali ne — Izračun odbitnega deleža“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mazáka, predstavljeni 11. decembra 2007   I - 1599

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. marca 2008   I - 1614

Povzetek sodbe

1. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Davčni zavezanec, ki hkrati izvaja gospodarske dejavnosti in negospodarske dejavnosti

   (Direktiva Sveta 77/388, člen 2(1))

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Davčni zavezanec, ki hkrati izvaja gospodarske dejavnosti in negospodarske dejavnosti

   (Direktiva Sveta 77/388)

1.  Kadar davčni zavezanec hkrati izvaja gospodarske dejavnosti, bodisi obdavčene bodisi oproščene, in negospodarske dejavnosti, za katere se ne uporablja Šesta direktiva 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, se odbitek davka na dodano vrednost, odmerjen na stroške, povezane z izdajo delnic in atipičnih tihih deležev, dovoli samo, če se lahko ti stroški pripišejo gospodarski dejavnosti davčnega zavezanca v smislu člena 2(1) navedene direktive.

   (Glej točko 31 in točko 1 izreka.)

2.  Določitev metod in meril razdelitve zneskov vstopnega davka na dodano vrednost med gospodarske in negospodarske dejavnosti v smislu Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih je predmet diskrecijske pravice držav članic, ki morajo pri izvajanju tega pooblastila upoštevati cilj in sistematiko navedene direktive in na tej podlagi predvideti način izračunavanja, ki objektivno odraža dejanski del vstopnih stroškov, ki se pripišejo tema dejavnostima.

   Države članice lahko uporabijo, odvisno od primera, bodisi investicijski ključ bodisi ključ po prometu ali pa celo katerikoli drug primeren ključ, pri čemer se jim ni treba omejiti na samo eno od teh metod.

   (Glej točki 38 in 39 ter točko 2 izreka.)