Keywords
Summary

Keywords

1. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4(5) in 9(3))

2. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(5))

3. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov

(člen 255(1) in (2); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4 od (1) do (3) in 5)

4. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov

(člen 10 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4 od (1) do (3), 5, 7 in 8)

5. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4 od (1) do (3), 7 in 8)

6. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4 od (1) do (3) in 5)

Summary

1. Kadar je država članica uporabila možnost, ki jo ima na podlagi člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da prosi, da se poseben dokument, ki iz nje izvira, ne razkrije brez njenega predhodnega soglasja, potrebuje institucija za morebitno razkritje tega dokumenta predhodno soglasje navedene države članice. Ker se „soglasje“ pravno razlikuje od zgolj „mnenja“, sami pojmi iz navedene določbe nasprotujejo razlagi, v skladu s katero naj bi ta določba državi članici, ki uporabi omenjeno možnost, dodelila pravico, da se institucija z njo posvetuje, preden odloči, da bo ne glede na nasprotovanje zadevne države članice omogočila dostop do zadevnega dokumenta. To, da navedeni člen 4(5) uporablja besede „lahko prosi“, poudarja zgolj, da ta določba daje državi članici možnost, katere zgolj dejanska uporaba v določenem primeru povzroči, da je predhodno soglasje države članice povzdignjeno v nujni pogoj za prihodnje razkritje zadevnega dokumenta.

(Glej točke 45, 47 in 50.)

2. Člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se ne nanaša le na dokumente, katerih „avtorji“ so države članice oziroma ki so jih slednje „pripravile“, ampak se potencialno nanaša na vsak dokument, ki „izvira“ iz države članice, torej na vse dokumente, ne glede na njihovega avtorja, ki jih država članica posreduje instituciji. Tako je edino upoštevno merilo izvor dokumenta in izročitev zadevne države članice dokumenta, ki je bil v njeni lasti.

(Glej točko 61.)

3. Iz uvodne izjave 10 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in iz njenega člena 2(3) jasno izhaja, da vsi dokumenti, ki so v lasti institucij, spadajo na področje uporabe te uredbe, vključno s tistimi, ki izvirajo iz držav članic, tako da določbe te uredbe načeloma urejajo dostop do takih dokumentov, zlasti določbe o vsebinskih izjemah pravice dostopa. Torej je treba izjeme, naštete v odstavkih od 1 do 3 člena 4 te uredbe, razlagati in uporabljati strogo.

Te izjeme zajemajo izvrševanje pravice, ki jo odstavek 5 tega člena daje državi članici, pri čemer je slednji glede tega priznana pravica sodelovanja pri odločanju Skupnosti. V tem smislu je treba predhodno soglasje države članice, na katero se sklicuje navedeni odstavek 5, primerjati z neke vrste pritrdilnim mnenjem glede neobstoja izjem iz odstavkov od 1 do 3, ne pa s pravico do diskrecijskega veta. Tega odstavka 5 se torej ne bi smelo razlagati tako, da daje državi članici pravico do splošnega in nepogojnega veta, da bi diskrecijsko nasprotovala razkritju dokumentov, ki izvirajo iz nje in so v lasti institucije, tako da dostop do takih dokumentov ne bi bil več urejen z določbami navedene uredbe in bi bil odvisen zgolj od določb nacionalnega prava.

(Glej točke 66, 67, 75 in 76.)

4. Za izvajanje člena 4 od (1) do (3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije sta zadolženi institucija Skupnosti in država članica, ki je uporabila možnost iz člena 4(5) te uredbe, in tako izvajanje je odvisno od dialoga med njima, zato sta slednji dolžni v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja iz člena 10 ES ravnati in sodelovati tako, da se bodo navedena pravila lahko dejansko uporabila.

Iz tega najprej izhaja, da morata institucija, na katero je bila naslovljena zahteva za dostop do dokumenta, ki izvira iz države članice, in navedena država članica, takoj ko je ta institucija državi članici sporočila to zahtevo, brez odlašanja začeti lojalen dialog glede morebitne uporabe izjem iz člena 4 od (1) do (3) Uredbe št. 1049/2001, pri čemer sta pozorni zlasti na to, da lahko navedena institucija odloči v rokih, v katerih mora na podlagi členov 7 in 8 te uredbe odločiti o tej zahtevi za dostop.

(Glej točki 85 in 86.)

5. Država članica, ki bi po koncu dialoga z institucijo Skupnosti glede morebitne uporabe izjem, določenih v členu 4 od (1) do (3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, nasprotovala razkritju zadevnega dokumenta, je dolžna obrazložiti to nasprotovanje glede na navedene izjeme.

Institucija ne bo upoštevala nasprotovanja države članice razkritju dokumenta, ki izvira iz nje, če bo to nasprotovanje brez vsakršne obrazložitve ali če se predložena obrazložitev ne bo sklicevala na izjeme, naštete v členu 4 od (1) do (3) Uredbe št. 1049/2001. Če zadevna država članica ne glede na izrecen poziv institucije v tem smislu, naslovljen nanjo, še v nadalje ne predloži take obrazložitve, mora navedena institucija, če sama ugotovi, da se nobena od navedenih izjem ne uporabi, omogočiti zahtevan dostop do dokumenta.

Kot izhaja zlasti iz členov 7 in 8 navedene uredbe, je tudi institucija dolžna obrazložiti odločbo o zavrnitvi zahteve za dostop. Taka obveznost pomeni, da institucija v svoji odločbi povzame izraženo nasprotovanje zadevne države članice razkritju zahtevanega dokumenta, kot tudi razloge, ki jih je ta država članica navedla, da bi se uporabila ena od izjem od pravice dostopa, določenih v členu 4 od (1) do (3) te uredbe. Na podlagi takih navedb lahko tisti, ki je vložil zahtevo za dostop, razume vzrok oziroma razloge za zavrnitev, pristojno sodišče pa po potrebi izvrši nadzor, za katerega je pooblaščeno.

(Glej točke od 87 do 89.)

6. Namen člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ni uvedba delitve z različnimi cilji med dvema pristojnostma, in sicer nacionalno in pristojnostjo Skupnosti, ampak uvedba postopka odločanja, katerega edini cilj je odločiti, ali je treba dostop do dokumenta zavrniti na podlagi ene od vsebinskih izjem iz člena 4 od (1) do (3) navedene uredbe. V tem postopku odločanja sodelujeta, kot je bilo poudarjeno v navedeni točki 76, tako institucija Skupnosti kot tudi zadevna država članica.

V enakem primeru je sodišče Skupnosti pristojno, da na zahtevo zainteresirane osebe, ki ji je institucija zavrnila dostop, nadzira, ali je bila navedena zavrnitev veljavno utemeljena z navedenimi izjemami in ali je ta zavrnitev posledica presoje teh izjem s strani institucije same ali s strani države članice. Sicer pa glede navedene zainteresirane osebe posredovanje države članice ne vpliva na značilnosti odločbe Skupnosti, ki ji jo pošlje institucija kot odgovor na zahtevo za dostop, ki je bila vložena glede dokumenta, ki je v lasti te institucije.

(Glej točki 93 in 94.)