Keywords
Summary

Keywords

1. Poreklo blaga – Določitev – Bistvena predelava ali obdelava

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 24 in 249; Uredba Komisije št. 2454/93, priloga 11)

2. Poreklo blaga – Določitev – Bistvena predelava ali obdelava

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 24; Uredba Komisije št. 2454/93, priloga 11)

3. Mednarodni sporazumi – Sporazum EGS-Turčija – Carinska unija

(Dodatni protokol k Pridružitvenemu sporazumu EGS-Turčija, člen 47 od (1) do (3); Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, členi od 44 do 47)

4. Mednarodni sporazumi – Sporazum EGS-Turčija – Carinska unija

(Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, člen 47)

5. Mednarodni sporazumi – Sporazum EGS-Turčija – Carinska unija

(Dodatni protokol k Pridružitvenemu sporazumu EGS-Turčija, člen 47(2); Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, člena 46 in 47)

Summary

1. Postopek sestavljanja različnih elementov pomeni bistveno predelavo oziroma obdelavo, ki jo je mogoče šteti za bistveno za določitev porekla, če s tehničnega vidika in upoštevaje opredelitev zadevnega blaga pomeni pomembno stopnjo proizvodnje, v okviru katere se izoblikuje namembnost uporabljenih sestavnih delov in v kateri dobi zadevno blago posebne kakovostne lastnosti.

Vendarle je Sodišče odločilo, da upoštevajoč raznolikost postopkov, ki sodijo pod pojem sestavljanje, obstajajo položaji, v katerih porekla blaga ni mogoče ugotoviti s tehničnimi merili. V teh primerih je treba kot podredno merilo upoštevati povečanje vrednosti, doseženo s sestavljanjem.

S tega vidika mora Komisija v okviru svoje diskrecije za sprejetje potrebnih predpisov za izvajanje Uredbe št. 2913/92, ki uvaja Carinski zakonik Skupnosti, in zlasti tistih o poreklu blaga sprejeti splošne določbe, ki z vidika pravne varnosti v zadevnem obdobju upoštevajo celoten položaj industrijske panoge in na katere poseben položaj posameznega podjetja v tej panogi v danem trenutku ne sme vplivati.

Tako je dejstvo, da je Komisija upoštevala veliko raznolikost postopkov v tej celotni industrijski panogi, ki so vsebovani v pojmu sestavljanje, upravičevalo uporabo merila povečanja vrednosti.

(Glej točke 36, 37, 45, 46 in 51 ter točko 1 izreka.)

2. Določbe iz tretjega stolpca tarifne številke 8528 kombinirane nomenklature, navedene v prilogi 11 k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93, ki določajo nekatere določbe za uporabo Uredbe št. 2913/92, je treba razlagati v tem smislu, da ni treba pri obračunu vrednosti, ki so jo BTV pridobili med svojo izdelavo, nepreferencialnega porekla posamičnega dela, kot je na primer okvir, ki ga je dobavitelj vgradil v končan izdelek, določiti posebej. Dejansko so zadevne določbe oblikovane splošno in pri določanju porekla zadevnega izdelka ne pripisujejo odločilnega pomena njegovemu posameznemu sestavnemu delu. Pomembno je upoštevati vse dele, ki so dejansko in objektivno udeleženi pri sestavi, ki jo izvaja podjetje, ki naredi končni izdelek. V tem smislu ne določbe člena 24 Uredbe št. 2913/92, ki uvaja Carinski zakonik Skupnosti, ne določbe priloge 11 k Uredbi št. 2454/93 ne določajo, da se lahko tako presoja, ne da se upošteva postopek sestavljanja v celoti. Te določbe ne predvidevajo, da bi se pri postopku proizvodnje izdelka upoštevali določeni postopki sestave na škodo drugih ali da bi se tako umetno ločilo kakšen del, ki izhaja iz postopka sestavljanja, ki ga je izvedel dobavitelj. Sprejeti, da je treba en del, ki ga je sestavil dobavitelj, obravnavati v postopku sestavljanja ločeno, ker lahko potem pridobi lastnost izvirnega izdelka, bi pomenilo prepustiti v presojo uvozniku ali njegovemu dobavitelju nalogo, naj odloči, na kateri stopnji tega postopka sestavljanja je ena od sestavin uvoženega izdelka pridobila lastnost končnega izdelka, ki je v istem podjetju v postopku izdelave uporabljen kot del drugega izdelka. Tak pristop, pri katerem bi bilo poreklo izdelka odvisno od subjektivne presoje, ki ni skladna z objektivno in s predvidljivo naravo zadevnih določb Uredbe, bi izpodbijanim določbam priloge 11 k Uredbi št. 2454/93 odvzel vsak koristen učinek.

(Glej točke 57, 59 in 73 ter točko 2 izreka.)

3. Določbe člena 44 Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija o vzpostavitvi zaključne faze carinske unije – brane v povezavi s členom 47(1) do (3) Dodatnega protokola, priloženega k Pridružitvenemu sporazumu EGS-Turčija, in določbe členov 45 in 46 navedenega sklepa nimajo neposrednega učinka na nacionalnih sodiščih ter tako ne dajejo posameznim gospodarskim subjektom pravice, da se nanje sklicujejo pri njihovih kršitvah, da bi preprečili plačilo protidampinških dajatev, ki se sicer zahteva.

Dejansko je treba najprej ugotoviti, da s tem, ko dajejo Pridružitvenemu svetu EGS-Turčija možnost, da odpravi uporabo sredstev trgovinske zaščite, imajo določbe člena 44(1) Sklepa št. 1/95 pogojni značaj, saj podrejajo izvrševanje te pristojnosti pogoju, da je Republika Turčija uporabila pravila o konkurenci, opravila nadzor državnih pomoči in uporabila druge določbe pravnega reda Skupnosti glede notranjega trga ter da je zagotovila njihovo učinkovito uporabo. Take določbe zahtevajo torej posredovanje z drugimi ukrepi, da lahko vplivajo na pravice subjektov in ne morejo neposredno urejati pravnega položaja posameznikov.

Drugič, določbe člena 47(1) do (3) Dodatnega protokola, priloženega k Pridružitvenemu sporazumu EGS-Turčija, in določbe člena 46 Sklepa št. 1/95 ne vsebujejo nobenih obveznosti, če pustijo pogodbenim strankam možnost, da sprejmejo ustrezne ukrepe zaščite. Čeprav dalje te določbe določajo, da zadevna pogodbena stranka na podlagi člena 47 Dodatnega protokola obvesti o ukrepu Pridružitveni svet ali na podlagi člena 46 Sklepa št. 1/95 Skupni odbor carinske unije, pa ustvarjajo tako obveznost le za stranke Pridružitvenega sporazuma EGS-Turčija. Ta preprosta formalnost glede medinstitucionalne informacije, ki v ničemer ne vpliva na pravice ali obveznosti posameznikov in katere kršitev ne vpliva na položaj zadnjih, tako ne more imeti neposrednega učinka za navedene določbe.

Tretjič, člen 45 Sklepa št. 1/95 samo spodbuja pogodbene stranke, da uskladijo svoje delovanje z izmenjavo informacij in posvetovanj ter torej prav tako ne vsebuje obveznosti. Sodna praksa Sodišča glede neposrednega učinka torej ne velja za to določbo.

(Glej točke od 85 do 89 in 91 ter točko 3 izreka.)

4. Določbe člena 47 Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija o vzpostavitvi zaključne faze carinske unije imajo neposredni učinek, kar pomeni, da imajo upravičenci, na katere se te nanašajo, pravico, da se nanje sklicujejo pred sodišči držav članic. Dejansko te določbe z jasnimi, nedvoumnimi in nepogojnimi izrazi, ne da bi bile pri izvrševanju ali svojih učinkih pogojene s sprejetjem drugega akta, določajo obveznost organov države uvoza, da od uvoznika zahtevajo, naj na carinski deklaraciji označi poreklo zadevnih izdelkov. Glede na predmet in naravo zadevnih določb lahko taka obveznost, ki izraža voljo pogodbenih strank, da zahtevajo od uvoznikov podajo določenih informacij, neposredno ureja pravni položaj gospodarskih subjektov.

(Glej točki 90 in 91 ter točko 3 izreka.)

5. Določbe člena 47 Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija o vzpostavitvi zaključne faze carinske unije je treba razlagati v tem smislu, da ne zahtevajo, da je treba o informacijah, ki jih morajo pogodbene stranke, ki so sprejele protidampinške ukrepe, sporočiti Skupnemu odboru carinske unije na podlagi člena 46 Sklepa št. 1/95 ali Pridružitvenemu svetu na podlagi 47(2) Dodatnega protokola, obvestiti gospodarske subjekte.

V bistvu tudi če zadevni gospodarski subjekti upravičeno trdijo, da so bili predhodno jasno in natančno obveščeni o protidampinških ukrepih, ki so jim lahko podvrženi, ter morajo biti zato taki ukrepi predmet ustrezne objave, in sicer v Uradnem listu Evropske unije, te zahteve nikakor ne pomenijo, da morajo biti tudi gospodarski subjekti obveščeni o formalnostih, ki so bile ugotovljene le v interesu pogodbenih strank.

(Glej točki 95 in 97 ter točko 4 izreka.)