Keywords
Summary

Keywords

Prosto gibanje oseb – Delavci – Enako obravnavanje – Nadomestilo – Dohodnina

(člen 39 ES)

Summary

Člen 39 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki državljanu Skupnosti, ki nima prebivališča v državi članici, v kateri prejema dohodke, ki pomenijo bistveni del njegovih obdavčljivih sredstev, ne omogoča, da bi zahteval, naj se pri določitvi davčne stopnje, ki jo je treba uporabiti za navedene dohodke, upoštevajo negativni dohodki od oddajanja v najem nepremičnin, v katerih ne prebiva in ki ležijo v drugi državi članici, medtem ko državljan prve države lahko uveljavlja navedene negativne dohodke od oddajanja v najem nepremičnin.

Na področju neposrednih davkov položaja rezidentov in nerezidentov praviloma nista primerljiva, tako da dejstvo, da država članica davčnemu zavezancu nerezidentu ne odobri določenih davčnih ugodnosti, ki jih prizna davčnemu zavezancu rezidentu, praviloma ni diskriminatorno, saj ti dve kategoriji davčnih zavezancev nista v primerljivem položaju.

Za drugačen primer pa gre, ko nerezident v državi svojega prebivališča ne prejema znatnega dohodka, ampak bistveni del obdavčljivih dohodkov prejme v državi zaposlitve, tako da mu država stalnega prebivališča ne more nuditi ugodnosti, ki izhajajo iz njegovega osebnega in družinskega položaja, ker diskriminacijo pomeni dejstvo, da se ta položaj ne upošteva niti v državi prebivališča niti v državi zaposlitve.

Ratio, na katerem temelji navedena diskriminacija, se nanaša na vse davčne ugodnosti v zvezi z davčno sposobnostjo nerezidenta, ki se ne upoštevajo niti v državi prebivališča niti v državi zaposlitve, ker je davčna sposobnost del osebnega položaja nerezidenta.

(Glej točke od 28 do 31, 34, 36 in izrek.)