Keywords
Summary

Keywords

1. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Odvetniki – Trajno opravljanje poklica v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena – Direktiva 98/5

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/5, člen 9(2))

2. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Odvetniki – Trajno opravljanje poklica v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena – Direktiva 98/5

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/5, členi 3, 4 in 5(3))

Summary

1. Člen 9 Direktive 98/5 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena, ki določa, da mora biti proti odločbam pristojnega organa države članice gostiteljice o zavrnitvi registracije odvetnika, ki želi v tej državi opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz matične države, na voljo pravno sredstvo pred sodiščem v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, nasprotuje postopku s pravnim sredstvom, v okviru katerega je treba tako odločbo izpodbijati na prvi stopnji pred organom, ki ga sestavljajo izključno odvetniki, ki opravljajo poklic pod poklicnim nazivom iz države članice gostiteljice, in na pritožbeni stopnji pred organom, ki ga v večini sestavljajo ti odvetniki, medtem ko kasacijska pritožba na vrhovnem sodišču te države članice omogoča le sodni nadzor pravnega stanja, ne pa nadzora dejanskega stanja.

Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pravic iz Direktive 98/5 mora namreč instanca, ki odloča o takih pravnih sredstvih, ustrezati pojmu sodišča v smislu, ki ga opredeljuje pravo Skupnosti, in izpolnjevati določeno število meril, kot so zakonska podlaga, njegova stalnost, zavezujoča narava njegovih odločitev, kontradiktornost postopka, uporaba pravnih pravil ter neodvisnost in nepristranskost.

V zvezi s tem pojem neodvisnosti, ki je neločljivo povezan z nalogo sojenja, pomeni predvsem, da je zadevna instanca v primerjavi z organom, ki je sprejel odločbo, zoper katero je bila vložena tožba, tretja oseba. Poleg tega pojem neodvisnosti predpostavlja, da je instanca zaščitena pred zunanjimi posredovanji ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost sojenja njenih članov glede sporov, ki so jim predloženi. Po drugi strani je povezan s pojmom nepristranskosti in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca med strankami spora in njihovimi posameznimi interesi glede predmeta spora. Te varovalke neodvisnosti in nepristranskosti predpostavljajo, da obstajajo pravila, med drugim v zvezi s sestavo instance, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zaščitenosti navedene instance pred zunanjimi pritiski in o njeni nevtralnosti glede interesov, s katerimi se srečuje.

Nazadnje, čeprav člen 9 Direktive 98/5 ne izključuje, da je najprej treba vložiti pravno sredstvo pred zunajsodnim organom, pa tudi ne predvideva, da je sodna pot zadevni osebi lahko na voljo šele po tem, ko je morebiti izrabila drugačna pravna sredstva. V vsakem primeru člen 9, če nacionalna zakonodaja predvideva pravno sredstvo pred nesodnim organom, zahteva dejanski dostop do sodišča v smislu prava Skupnosti, ki je pristojno za odločanje o dejanskem in pravnem stanju, v primernem roku.

(Glej točke 44, od 47 do 53, od 60 do 62, in točko 1 izreka.)

2. Člen 3 Direktive 98/5 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena nasprotuje temu, da država članica registracijo pri pristojnem organu odvetnikov, ki so pridobili kvalifikacijo v drugi državi članici in želijo poklic opravljati pod poklicnim nazivom iz matične države, podreja predhodnim preizkusom obvladovanja jezikov.

Zakonodajalec Skupnosti je namreč v tem členu popolnoma uskladil zahtevane predhodne pogoje za izvrševanje pravice, ki jo podeljuje Direktiva 98/5, tako da je določil predložitev potrdila pristojnemu organu države članice gostiteljice o registraciji pri pristojnem organu v matični državi članici kot edini pogoj, od katerega je odvisna registracija zadevne osebe v državi članici gostiteljici, ki ji omogoča, da tam opravlja poklic pod poklicnim nazivom iz matične države.

Zakonodajalec Skupnosti, da bi določeni kategoriji odvetnikov migrantov olajšal izvrševanje temeljne svobode ustanavljanja, se tako ni odločil za sistem predhodnega preizkusa znanja zadevnih oseb.

Vendar je ta odrek sistemu predhodnega preizkusa znanja, predvsem jezikovnega, evropskega odvetnika povezan z vrsto pravil iz Direktive 98/5, ki naj bi na sprejemljivi ravni v Skupnosti zagotovila varstvo posameznikov in pravilno izvajanje sodne oblasti.

(Glej točke od 65 do 67, 69, 71, 77 in točko 2 izreka.)