Keywords
Summary

Keywords

1. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca – Direktiva 80/987, spremenjena z Direktivo 2002/74

(Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta; Direktiva Sveta 80/987)

2. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca – Direktiva 80/987

(Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta; Direktiva Sveta 80/987)

3. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca – Direktivi 80/987 in 2002/74

(Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta; Direktiva Sveta 80/987)

Summary

1. Kadar je država članica v svojem notranjem pravu pred začetkom veljavnosti Direktive 2002/74 o spremembi Direktive 80/987 priznavala pravico delavca, da pridobi varstvo s strani jamstvene ustanove v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca glede odškodnine za prenehanje pogodbe, spada uporaba te zakonodaje, če je plačilna nesposobnost delodajalca nastopila po začetku veljavnosti te direktive, na področje uporabe Direktive Sveta 80/987, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/74.

Ker namreč člen 2(1), drugi pododstavek, Direktive 2002/74 določa, da države članice zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, uporabijo za vsak primer plačilne nesposobnosti delodajalca, ki je nastopil po dnevu začetka veljavnosti teh predpisov, spada primer neplačilne sposobnosti delodajalca in njene posledice na področje uporabe ratio temporis spremenjene Direktive 80/987 od začetka njene veljavnosti, čeprav se rok za prenos, določen v členu 2(1), prvi pododstavek, Direktive 2002/74, še ni iztekel. Šteti je treba, da Direktiva 2002/74 velja ne samo za nacionalne določbe, katerih izrecen namen je prenos navedene direktive, ampak od dneva začetka veljavnosti te direktive tudi za nacionalne določbe, ki so obstajale prej in ki bi lahko zagotovile skladnost nacionalnega prava z njo.

Čeprav člen 3, prvi odstavek, spremenjene Direktive 80/987 države članice ne zavezuje, naj v nacionalni zakonodaji za prenos Direktive 2002/74 določi, da je plačilo odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja zagotovljeno, če zadevna nacionalna zakonodaja zajema določbo, ki določa, da take odpravnine izhajajo iz varstva pristojne jamstvene ustanove, spada ta nacionalna določba od dneva začetka veljavnosti Direktive 2002/74 na področje uporabe spremenjene Direktive 80/987. Iz tega sledi, da nacionalna določba, ki ob nekaterih pogojih določa, da jamstvena ustanova delavcem izplača odškodnine v primeru odpustitve ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi, izhaja iz zgoraj navedenega člena 2(1), drugi pododstavek in torej s področja uporabe Direktive 2002/74 v zvezi z uporabo za dejstva, nastala po dnevu začetka njene veljavnosti.

(Glej točke 28, 29, 31, 32, 34 in točko 1 izreka.)

2. Na področju uporabe Direktive 80/987 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/74, splošno načelo enakosti, kot je priznano v pravnem redu Skupnosti, zahteva, da kadar v skladu z nacionalno zakonodajo, kakršna je ta v zadevi v glavni stvari, zakonite odškodnine, dolgovane zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in priznane s sodbo, izplača jamstvena ustanova v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, je treba odškodnine enake vrste, priznane s sporazumom med delavcem in delodajalcem, sklenjenim v prisotnosti sodnika in potrjenim s strani sodišča, obravnavati enako.

(Glej točko 42 in točko 2 izreka.)

3. V okviru uporabe Direktive 80/987 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca in Direktive 2002/74, s katero je bila navedena direktiva spremenjena, nacionalno sodišče ne sme uporabiti notranjega prava, ki s tem, da krši načelo enakosti, kot je priznano v pravnem redu Skupnosti, izključuje, da pristojna jamstvena ustanova izplača odškodnino za prenehanje pogodbe, priznane s sporazumom med delavcem in delodajalcem, sklenjenim v prisotnosti sodnika in potrjenim s strani sodišča.

(Glej točko 47 in točko 3 izreka.)