Keywords
Summary

Keywords

Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb – Pristojnost za potrošniške pogodbe – Izraz „potrošniška pogodba“ – Pogodba glede blaga, ki se bo deloma uporabljalo v poklicni ali pridobitni namen in deloma zasebno – Izključitev razen v primeru zanemarljive uporabe v poklicni ali pridobitni namen – Presoja nacionalnega sodišča – Merila

(Konvencija z dne 27. septembra 1968, členi od 13 do 15)

Summary

Pravila o pristojnosti, ki jih določa Konvencija z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kot je bila spremenjena s Konvencijo z dne 9. oktobra 1978 o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, s Konvencijo z dne 25. oktobra 1982 o pristopu Helenske republike, s Konvencijo z dne 26. maja 1989 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske in s Konvencijo z dne 29. novembra 1996 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, je treba razlagati na naslednji način:

– oseba, ki je sklenila pogodbo glede dobrine, ki se bo uporabljala delno v poklicni ali pridobitni namen in delno v namen, ki je zunaj njene poklicne ali pridobitne dejavnosti, se ni upravičena sklicevati na pravila o posebni pristojnosti iz členov od 13 do 15 omenjene konvencije, razen če je uporaba v poklicni ali pridobitni namen tako omejena, da je v celotnem kontekstu zadevnega dejanja zanemarljivega pomena, dejstvo, da uporaba v nepoklicni ali nepridobitni namen prevladuje, pa v tem pogledu ni pomembno;

– sodišče, pred katerim teče postopek, mora odločiti, ali je bila zadevna pogodba v delu, ki ni zanemarljiv, sklenjena zaradi zadovoljitve potreb, ki se nanašajo na poklicno ali pridobitno dejavnost zadevne osebe, ali pa, nasprotno, da je bila uporaba v poklicni ali pridobitni namen le zanemarljivega pomena;

– v ta namen mora sodišče upoštevati vse ustrezne dokaze, ki objektivno izhajajo iz sodnega spisa; po drugi strani pa mu ni treba upoštevati okoliščin ali dejstev, o katerih bi bila druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe lahko seznanjena, razen če se je oseba, ki uveljavlja lastnost potrošnika, vedla tako, da je druga pogodbena stranka upravičeno lahko dobila vtis, da ta deluje v poklicne ali pridobitne namene.

(Glej točko 54 in izrek.)