Keywords
Summary

Keywords

1. Ribištvo – Ohranitev morskih virov – Uredba št. 3760/92 – Pristojnost, prenesena na Komisijo – Pomen

(Uredba Sveta 3760/92, člen 15(1))

2. Ribištvo – Ohranitev morskih virov – Ukrepi za obnovitev staleža osličev – Sodni nadzor – Omejitve

(Uredba Komisije 1162/2001)

3. Ribištvo – Ohranitev morskih virov – Ukrepi za obnovitev staleža osličev – Odstop, omejen na majhna plovila – Kršitev načela prepovedi diskriminacije – Odsotnost

(Uredba Komisije 1162/2001, člen 2(2))

4. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Pomen

(Člen 253 ES)

Summary

1. Glede na cilje Uredbe št. 3760/92 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva, ki v drugi uvodni izjavi skuša zagotoviti razumno in odgovorno izkoriščanje živih vodnih virov in ribogojstva s priznavanjem, med drugim, tako interesa ribiškega sektorja za zagotovitev svojega dolgoročnega razvoja kot tudi gospodarskih in socialnih pogojev ter interesa potrošnikov, ni razlogov za ozko razlago člena 15(1) te uredbe, na podlagi katere je Svet pristojnost za sprejetje potrebnih ukrepov ob resnih in nepričakovanih motnjah, ki utegnejo ogroziti ohranjanje virov, prenesel na Komisijo.

Čeprav je iz pogojev, ki jih je Svet določil za Komisijo glede izvajanja pristojnosti, in iz osemnajste uvodne izjave Uredbe št. 3760/92 razvidno, da mora Komisija potrebne ukrepe sprejeti nemudoma, člen 15 te uredbe za izvajanje te pristojnost vseeno ne določa posebnega pogoja nujnosti. Ta člen v primeru, ko država članica ni vložila predloga na Komisijo, niti ne predpisuje natančnega roka, v katerem bi Komisija morala delovati, da ne bi izgubila pristojnosti. Poleg tega iz zgoraj navedene uredbe ne izhaja, da bi zakonodajalec Skupnosti hotel omejiti ta prenos pristojnosti na Komisijo tako, da ta ne bi mogla več delovati, če bi Svet sam lahko sprejel potrebne ukrepe.

(Glej točki 19 in 20.)

2. Komisija ima široko pooblastilo za odločanje v položajih, kar pomeni, da je treba presoditi tako zapleteni položaj kot tudi vrsto ali obseg ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Tako se mora Sodišče pri nadzoru izvajanja tega pooblastila omejiti na preizkus, ali je podana očitna kršitev ali zloraba pooblastil oziroma ali je zadevni organ očitno prekoračil meje pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

Glede tega je Komisija s tem, ko se je odločila za sprejetje ukrepov, in to ne za prepoved lovljenja osliča ali prepoved dostopa ribiškim plovilom na določena označena geografska območja, ampak samo za omejitev števila dovoljenih ulovov in povečanje mrežnega očesa za mreže, ki se za to uporabljajo, v celoti upoštevala potrebo po primerni zaščiti živih vodnih virov in ribogojstva ter interes ribiškega sektorja, da se zagotovi njegov dolgoročni razvoj. Tako bi lahko popolna prepoved ribolova povzročila veliko škodljivejše posledice, ne samo za ribiče, ki lovijo osliča, ampak tudi za ribiče, ki lovijo druge vrste, pri čemer lov osliča tradicionalno spada v mešano ribištvo.

(Glej točki 23 in 24.)

3. Načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno.

Odstop v korist krajših plovil, določen v členu 2(2) Uredbe št. 1162/2001 o ukrepih za obnovitev staleža osličev v ICES podobmočjih III, IV, V, VI in VII ter ICES divizijah VIII a, b, d, e in povezanih pogojih za nadzor aktivnosti ribiških plovil, v skladu s katero pogoji iz odstavka 1 tega člena o ulovu osliča na krovu plovil z vlečnim orodjem, ki ima mrežna očesa, velika od 55 mm do 99 mm, ne veljajo za plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov, ki se vrnejo v pristanišče v roku 24 ur od zadnjega izplutja, se ne more šteti za diskriminacijo med temi plovili in plovili, ki presegajo to dolžino. Majhna plovila so namreč objektivno v različnem položaju kot druga plovila. Tako so po eni strani njihove možnosti ribolova nujno omejene na obalna območja, ker majhna plovila v nasprotju s plovili večje velikosti ali tonaže ne morejo dostopati na ribolovna območja na odprtem morju. Po drugi strani se dejavnost slednjih opredeljuje kot „oportunistična“, saj lovijo vrste rib, prisotne na območjih, ki jih preplujejo, in se njihova dejavnost praviloma ne osredotoča na eno vrsto rib.

(Glej točke 31, 33 in 34.)

4. Čeprav mora biti obrazložitev, kot jo zahteva člen 253 ES, prilagojena zadevnemu aktu in mora jasno in nedvoumno podati sklepanje institucije, ki ga izdaja, da se zainteresirani lahko seznanijo z utemeljitvami sprejetega ukrepa in da pristojna sodna oblast izvaja nadzor, se nasprotno ne zahteva, da naj ta obrazložitev podrobneje navede vse upoštevne dejanske in pravne elemente. Tako je treba vprašanje, ali obrazložitev akta ustreza zahtevam iz navedenega člena, presojati ne samo glede na ta akt, ampak celoto pravnih predpisov, ki urejajo obravnavano področje. Toliko bolj, kadar so bile države članice intenzivno vključene v postopek nastajanja spornega akta in so torej poznale razloge, ki so podlaga za ta akt.

Poleg tega je obseg obvezne obrazložitve odvisen od zadevnega akta in glede splošnih aktov se obrazložitev lahko omeji po eni strani na navedbo celotnega položaja, ki je privedel do njegovega sprejetja, in po drugi strani splošnih ciljev, ki se z njim skušajo doseči. Pretirano bi bilo zahtevati posebno obrazložitev različnih izvedenih tehničnih izbir, če izpodbijani akt podaja bistveni cilj, ki ga želijo doseči institucije.

(Glej točki 50 in 51.)