Zadeva C‑318/24 PPU [Breian] ( i )

P. P. R.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Braşov)

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 29. julija 2024

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Predaja zahtevanih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Spoštovanje temeljnih pravic – Sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo sodne oblasti v odreditveni državi članici – Pomanjkljivosti v zvezi z neobstojem dokaza o prisegi sodnikov – Prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja – Pogoji prestajanja zapora v odreditveni državi članici – Presoja, ki jo opravi izvršitveni pravosodni organ – Zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje s strani izvršitvenega pravosodnega organa – Učinki te zavrnitve za izvršitveni pravosodni organ druge države članice“

1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Vprašanja, ki jih postavi odreditveni pravosodni organ v zvezi z obveznostmi pravosodnega organa, ki naj bi izvršil evropski nalog za prijetje – Dopustna vprašanja

   (člen 267 PDEU; Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299)

   (Glej točke od 30 do 32.)

2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Pravica do dostopa do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča – Sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo sodne oblasti v odreditveni državi članici – Pomanjkljivosti v zvezi s postopkom imenovanja članov te oblasti – Nevarnost kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja – Preverjanje, ki ga opravi izvršitveni pravosodni organ – Obseg – Posledice

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek; Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 1(3))

   (Glej točke 37, 38 in od 76 do 82.)

3. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Zavrnitev izvršitve naloga za prijetje zaradi nevarnosti kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja – Učinki odločbe o zavrnitvi – Učinki za izvršitvene organe drugih držav članic – Obveznost zavrnitve izvršitve tega naloga za prijetje – Neobstoj – Obveznost, da vsak izvršitveni organ preveri obstoj razloga, ki upravičuje neizvršitev navedenega naloga

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek; Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, členi 1(3), 3, točka 2, in 15(1))

   (Glej točke od 39 do 46 in 55 ter točko 1 izreka.)

4. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Zavrnitev izvršitve naloga za prijetje zaradi nevarnosti kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja – Učinki odločbe o zavrnitvi – Učinki za odreditveni organ – Možnost, da odreditveni organ ohrani ta nalog za prijetje – Pogoji

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek; Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 1(3))

   (Glej točke od 47 do 49 in od 52 do 55 ter točko 1 izreka.)

5. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Pravica do dostopa do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča – Sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo sodne oblasti v odreditveni državi članici – Presoja nevarnosti kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja – Izbris mednarodne tiralice zoper osebo, na katero se nanaša evropski nalog za prijetje – Okoliščina, s katero samo zase ni mogoče utemeljiti zavrnitve izvršitve naloga za prijetje – Okoliščina, ki jo je mogoče upoštevati pri tej presoji

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek; Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 1(3))

   (Glej točke od 59 do 61 in točko 2 izreka.)

6. Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Vprašanja o razlagi – Obveznost predložitve – Obseg – Zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje – Pravosodni organ, ki je izdal navedeni nalog in mora odločiti o njegovi ohranitvi ali preklicu – Neobstoj obveznosti predložitve – Pogoj – Odločitev tega organa, zoper katero je po nacionalnem pravu mogoče vložiti pravno sredstvo

   (člen 267 PDEU; Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299)

   (Glej točke od 65 do 69 in točko 3 izreka.)

7. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Pravica do dostopa do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča – Sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo sodne oblasti v odreditveni državi članici – Pomanjkljivosti v zvezi s postopkom imenovanja članov te oblasti – Negotovosti glede pravilnosti prisege sodnikov sestave – Okoliščine, s katerimi samimi zase ni mogoče utemeljiti zavrnitve izvršitve naloga za prijetje

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek; Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 1(3))

   (Glej točke od 84 do 88 in točko 4 izreka.)

8. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Načeli medsebojnega priznavanja in lojalnega sodelovanja – Pravica pravosodnega organa, ki je izdal evropski nalog za prijetje, da kot stranka sodeluje v postopku v zvezi z izvršitvijo tega naloga pred izvršitvenim pravosodnim organom – Neobstoj

   (Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člena 15 in 19)

   (Glej točke 90, 93, 95 in 96 ter točko 5 izreka.)

9. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Posledice ugotovitve nevarnosti za nečloveško ali ponižujoče ravnanje z osebo, za katero je izdan evropski nalog za prijetje

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 4; Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člen 1(3))

   (Glej točki 101 in 102.)

10. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja obsojenih ali osumljenih oseb odreditvenim pravosodnim organom – Obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel – Pogoji prestajanja zapora v odreditveni državi članici – Nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja – Preverjanje, ki ga opravi izvršitveni pravosodni organ – Obseg – Obveznost od odreditvenega pravosodnega organa zahtevati dodatne informacije o pogojih prestajanja zapora – Neobstoj možnosti zahtevati, da se glede pogojev prestajanja zapora uporabi višji standard, kot je zagotovljen z Listino o temeljnih pravicah

    (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 4; Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člena 1(3) ter 15(2) in (3))

    (Glej točke od 103 do 112, od 114 do 117 in od 119 do 122 ter točko 6 izreka.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Curtea de Apel Braşov (višje sodišče v Braşovu, Romunija) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe v okviru nujne zadeve predhodnega odločanja, je pojasnilo svojo sodno prakso v zvezi z razlogom za neizvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP), ki se nanaša na nevarnost kršitve temeljnih pravic zadevne osebe v primeru njene predaje romunskim organom.

Višje sodišče v Braşovu je 17. decembra 2020 zoper P. P. R. izdalo ENP zaradi izvršitve kazni zapora. Vendar P. P. R., ki je bil leta 2022 prijet v Franciji, ni bil predan romunskim organom. Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija) je s sodbo z dne 29. novembra 2023 zavrnilo izvršitev ENP zaradi obstoja nevarnosti kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja pred neodvisnim, nepristranskim in z zakonom predhodno ustanovljenim sodiščem. ( 1 ) Po mnenju tega sodišča obstajajo sistemske in splošne pomanjkljivosti, ki vplivajo na sodno oblast v Romuniji, saj naj bi bil kraj hrambe zapisnikov o prisegi sodnikov negotov, zaradi česar naj bi se porajal dvom o pravilnosti sestave sodišč te države članice. V obravnavani zadevi naj tudi ne bi bilo mogoče najti zapisnika o prisegi enega od sodnikov sestave, ki je izrekla kazen zapora, drug sodnik iste sestave pa naj bi prisegel le ob imenovanju na mesto državnega tožilca. Poleg tega je bila z odločbo oddelka za pritožbe komisije za nadzor Interpolove zbirke mednarodna tiralica zoper P. P. R. izbrisana iz podatkovne zbirke Interpola z obrazložitvijo, da podatki v zvezi z njim niso v skladu s pravili Interpola glede obdelave osebnih podatkov. To naj bi razkrivalo obstoj resnih pomislekov, zlasti glede spoštovanja temeljnih pravic med postopkom zoper P. P. R. v Romuniji.

P. P. R. je bil 29. aprila 2024 prijet na Malti na podlagi ENP, izdanega zoper njega. Malteški izvršitveni pravosodni organ je istega dne od predložitvenega sodišča zahteval dodatne informacije s pojasnilom, da se je P. P. R. skliceval na sodbo Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu) z dne 29. novembra 2023.

Nato je malteško sodišče 20. maja 2024 odločilo, da P. P. R. ne bo predalo romunskim organom, saj je menilo, da na podlagi informacij glede pogojev prestajanja zapora v Romuniji, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti, da se bo, če bo P. P. R. predan tem organom, spoštovala prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz člena 4 Listine.

V teh okoliščinah je predložitveno sodišče odločilo, da Sodišču postavi več vprašanj za predhodno odločanje, ki so se v bistvu nanašala najprej na učinke, ki jih ima odločitev enega od izvršitvenih organov, da zavrne izvršitev ENP, za druge izvršitvene organe in odreditveni organ, nato na razloge, zaradi katerih sta francoski in malteški izvršitveni organ zavrnila izvršitev ENP, ki ga je izdal odreditveni organ, nazadnje pa še na njegovo lastno obveznost, da po taki zavrnitvi pri Sodišču vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe, in njegovo pravico, da sodeluje v postopku pred organom, ki naj bi izvršil ENP.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, kar zadeva učinke odločbe o zavrnitvi izvršitve ENP za druge izvršitvene organe, je Sodišče navedlo, da Okvirni sklep o ENP ( 2 ) ne določa možnosti ali obveznosti, da izvršitveni organ države članice zavrne izvršitev ENP zgolj zato, ker je izvršitveni organ druge države članice zavrnil njegovo izvršitev, ne da bi sam preveril, ali obstaja razlog, ki upravičuje njegovo neizvršitev. Zato izvršitvenemu organu ene od držav članic ni treba zavrniti izvršitve ENP, kadar je izvršitveni organ druge države članice predhodno zavrnil njegovo izvršitev z obrazložitvijo, da bi predaja zadevne osebe lahko posegla v temeljno pravico do poštenega sojenja. Vendar mora ta organ v okviru svojega preizkusa obstoja razloga za neizvršitev upoštevati razloge, zaradi katerih je prvi izvršitveni organ sprejel odločbo o zavrnitvi.

Kar zadeva učinke te odločbe za odreditveni organ, je Sodišče ugotovilo, da z Okvirnim sklepom 2002/584 ni izključena možnost, da ta organ kljub zavrnitvi izvršitve ENP ohrani zahtevo za predajo na podlagi tega naloga. Čeprav pa odreditvenemu pravosodnemu organu svojega ENP po taki zavrnitvi ni treba preklicati, mora biti to zanj kljub vsemu spodbuda k pazljivosti. Ohraniti ga ne more zlasti ob nespremenjenih okoliščinah, kadar je izvršitveni pravosodni organ upravičeno zavrnil ( 3 ) njegovo izvršitev zaradi dejanske nevarnosti kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja. Če pa take nevarnosti ni, zlasti po spremembi okoliščin, zgolj dejstvo, da je izvršitveni organ zavrnil izvršitev navedenega ENP, ne more preprečiti, da odreditveni pravosodni organ ta nalog ohrani. Poleg tega mora ta organ preučiti, ali je glede na posebnosti obravnavane zadeve ohranitev ENP sorazmerna.

Na drugem mestu, kar zadeva razloge, zaradi katerih sta francoski in malteški izvršitveni organ sprejela odločbi o zavrnitvi izvršitve zadevnega ENP, je Sodišče opozorilo, prvič, da se mora izvršitveni organ za ugotovitev obstoja dejanske nevarnosti kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja zaradi sistemskih ali splošnih pomanjkljivosti v delovanju sodnega sistema odreditvene države članice pri svoji preučitvi opreti hkrati na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o delovanju tega sistema ter na konkretno in natančno analizo posamičnega položaja zahtevane osebe. Torej zgolj z odločbo komisije za nadzor Interpolove zbirke, ki se nanaša na položaj osebe, v zvezi s katero je bil izdan ENP, ( 4 ) ni mogoče utemeljiti zavrnitve izvršitve tega ENP. Vendar lahko izvršitveni pravosodni organ tako odločbo upošteva pri odločitvi, ali je treba izvršitev ENP zavrniti.

Drugič, Sodišče je menilo, da pravosodni organ, ki naj bi izvršil ENP, izdan zaradi izvršitve kazni, izvršitve tega ENP ne more zavrniti z obrazložitvijo, da zapisnika o prisegi enega od sodnikov, ki je izrekel to kazen, ni mogoče najti, ali na podlagi tega, da naj bi drugi sodnik iste sestave prisegel le ob imenovanju na mesto državnega tožilca. Vsaka nepravilnost, do katere pride med postopkom imenovanja sodnika ali ob nastopu funkcije, namreč ne more vzbuditi dvoma o neodvisnosti in nepristranskosti tega sodnika in posledično o statusu sestave, v kateri sodi, kot „neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče“ v smislu prava Unije. Natančneje, okoliščine, da na podlagi nacionalnega prava države članice državnemu tožilcu, ki je prisegel ob nastopu te funkcije, ob poznejšem imenovanju na mesto sodnika morda ni treba še enkrat priseči, ni mogoče obravnavati kot sistemsko in splošno pomanjkljivost, kar zadeva neodvisnost sodne oblasti. Poleg tega samo z negotovostjo glede kraja hrambe zapisnika o prisegi sodnikov ene od držav članic ali dejstvom, da ni mogoče ugotoviti, kje so ti zapisniki, zlasti če je od prisege zadevnega sodnika preteklo več let, brez drugih upoštevnih indicev ni mogoče dokazati, da so zadevni sodniki svoje funkcije opravljali, ne da bi kdaj koli dali zahtevano prisego. Vsekakor ni mogoče šteti, da negotovost v zvezi s tem, ali so sodniki ene od držav članic pred nastopom funkcije prisegli v skladu z nacionalno zakonodajo, pomeni sistemsko ali splošno pomanjkljivost, kar zadeva neodvisnost sodne oblasti v tej državi članici, če nacionalno pravo določa učinkovita pravna sredstva, v okviru katerih se je mogoče sklicevati na morebitno neprisego sodnikov, ki so izrekli določeno sodbo, in tako doseči njeno razveljavitev. Predložitveno sodišče bo moralo preveriti, ali v romunskem pravu obstajajo taka pravna sredstva.

Tretjič, Sodišče je razsodilo, da izvršitveni pravosodni organ pri preučitvi pogojev prestajanja zapora v odreditveni državi članici ne more zavrniti izvršitve ENP na podlagi podatkov o pogojih prestajanja zapora v zaporih v odreditveni državi članici, ki jih je pridobil sam in v zvezi s katerimi od odreditvenega pravosodnega organa ni zahteval dodatnih informacij. Poleg tega izvršitveni pravosodni organ ne more uporabiti višjega standarda glede pogojev prestajanja zapora od tistega, zagotovljenega s členom 4 Listine. V zvezi s tem zgolj nepriprava „natančnega načrta izvršitve kazenske sankcije“ ali „natančnih meril za vzpostavitev posebnega režima izvršitve“ ni zajeta s pojmom „nečloveško ali ponižujoče ravnanje“ v smislu člena 4 Listine.

Ob predpostavki, da je treba v izvršitveni državi članici pripraviti tak načrt ali merila, je treba opozoriti, da se v skladu z načelom vzajemnega zaupanja od držav članic lahko zahteva, da domnevajo, da druge države članice spoštujejo temeljne pravice, zaradi česar od druge države članice zlasti ne morejo zahtevati nacionalne ravni varstva temeljnih pravic, ki je višja od tiste, ki jo zagotavlja pravo Unije. Torej izvršitveni pravosodni organ predaje zahtevane osebe ne more zavrniti samo zato, ker mu odreditveni pravosodni organ ni sporočil „natančnega načrta izvršitve kazenske sankcije“ ali „natančnih meril za vzpostavitev posebnega režima izvršitve“.

Na tretjem in zadnjem mestu, Sodišče je v zvezi z obveznostmi in pravicami odreditvenega pravosodnega organa na eni strani pojasnilo, da temu organu ni treba pri Sodišču vložiti predloga za sprejetje predhodne odločbe, preden – ob upoštevanju razlogov, zaradi katerih je izvršitveni pravosodni organ zavrnil izvršitev ENP – odloči, da se ta ENP prekliče ali ohrani, razen če zoper odločitev, ki jo bo moral sprejeti, po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, saj se mora v tem primeru načeloma obrniti na Sodišče. Te obveznosti je oproščen le, če ugotovi, da postavljeno vprašanje ni upoštevno ali da je Sodišče zadevno določbo prava Unije razložilo ali da je pravilna razlaga prava Unije tako očitna, da ne dopušča nikakršnega razumnega dvoma. Na drugi strani je Sodišče menilo, da pravosodni organ, ki je izdal ENP, nima pravice, da kot stranka sodeluje v postopku v zvezi z izvršitvijo tega ENP pred izvršitvenim pravosodnim organom. Tako sodelovanje namreč ni nujno za zagotovitev spoštovanja načel medsebojnega priznavanja in lojalnega sodelovanja, na katerih temelji delovanje mehanizma ENP.

( i ) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

( 1 ) Ta pravica je potrjena v členu 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

( 2 ) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 (UL 2009, L 81, str. 24) (v nadaljevanju: Okvirni sklep 2002/584).

( 3 ) V skladu s členom 1(3) Okvirnega sklepa 2002/584, ki določa: „Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.“

( 4 ) V obravnavani zadevi je komisija za nadzor Interpolove zbirke z odločbo odredila izbris mednarodne tiralice zoper P. P. R. zaradi kršitve pravil Interpola glede obdelave osebnih podatkov.