Zadeva T‑375/22

Luisa Izuzquiza in drugi

proti

Evropskemu parlamentu

Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 8. maja 2024

„Dostop do dokumentov – Varstvo osebnih podatkov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti v zvezi z nadomestili in stroški, ki se izplačujejo poslancu Parlamenta, ter plačami in nadomestili njegovih parlamentarnih pomočnikov – Zavrnitev dostopa – Izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznika – Člen 4(1)(b) in (6) Uredbe št. 1049/2001 – Varstvo zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki – Potreba po prenosu osebnih podatkov za konkreten namen v javnem interesu – Člen 9(1) Uredbe (EU) 2018/1725“

1. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Celovita uporaba določb Uredbe 2018/1725 – Obveznost, da prosilec dokaže potrebnost prenosa zadevnih osebnih podatkov – Obveznost institucije, da po uradni dolžnosti preveri obstoj kršitve zakonitih interesov zadevne osebe

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b), in 2018/1725, členi 3(1), 5 in 9(1)(b))

   (Glej točke od 22 do 28.)

2. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2018/1725 – Prošnja za dostop do osebnih podatkov – Obveznost dokazati potrebo po prenosu navedenih podatkov – Obseg – Javni interes, ki upravičuje razkritje podatkov – Potreba po poznavanju zneskov, dodeljenih poslancu Evropskega parlamenta, in njihove uporabe v okviru izvrševanja njegovega mandata – Izjemne dejanske okoliščine

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b), in 2018/1725, člen 9(1)(b))

   (Glej točke od 41 do 44.)

3. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2018/1725 – Prošnja za dostop do osebnih podatkov – Podatki v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov in plačo, ki se izplačujeta poslancu Evropskega parlamenta v okviru izvrševanja njegovega mandata – Obveznost dokazati potrebo po prenosu teh podatkov – Javno dostopne informacije – Kršitev navedene obveznosti

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b), in 2018/1725, člen 9(1)(b))

   (Glej točke od 49 do 55.)

4. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2018/1725 – Prošnja za dostop do osebnih podatkov – Podatki o potnih stroških in dnevnih nadomestilih, ki se izplačujejo poslancu Evropskega parlamenta v okviru izvrševanja njegovega mandata, ter o plačah in potnih stroških njegovih parlamentarnih pomočnikov – Obveznost dokazati potrebo po prenosu teh podatkov – Obseg

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b), in 2018/1725, člen 9(1)(b); Sklep Evropskega parlamenta 2005/684, člen 21, od (1) do (3); Sklep predsedstva Evropskega parlamenta o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta, člen 33)

   (Glej točke od 56 do 60, 63, 64, od 67 do 70 in od 72 do 78.)

5. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Obseg – Zavrnitev razkritja dokumentov o potnih stroških in dnevnih nadomestilih, ki se izplačajo poslancu Evropskega parlamenta v okviru izvrševanja njegovega mandata, ter o potnih stroških njegovih parlamentarnih pomočnikov – Napake pri presoji

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b), in 2018/1725, člen 9(1)(b))

   (Glej točke 65, 79, 96, 97, 111 in 112.)

6. Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2018/1725 – Prošnja za dostop do osebnih podatkov – Podatki o nadomestilih in stroških, ki se izplačajo poslancu Evropskega parlamenta v okviru izvrševanja njegovega mandata, ter o plačah in nadomestilih njegovih parlamentarnih pomočnikov – Obveznost institucije, da po uradni dolžnosti preveri obstoj posega v zakonite interese zadevnih oseb – Interesa, ki se nanašata na zaščito svobodnega izvrševanja mandata poslanca in na njegovo varnost – Poseg v zakonite interese zadevnih oseb – Neobstoj

   (uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(b), in 2018/1725, člen 9(1)(b))

   (Glej točke 87 in od 89 do 94.)

7. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost odobritve delnega dostopa do podatkov, za katere izjeme ne veljajo – Izjema, ki se nanaša na varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Dokumenti o nadomestilih in stroških, ki se izplačajo poslancu Evropskega parlamenta v okviru izvrševanja njegovega mandata, ter o plačah in nadomestilih njegovih parlamentarnih pomočnikov – Zavrnitev delnega dostopa – Dopustnost

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(6))

   (Glej točke od 105 do 109.)

Povzetek

Splošno sodišče, ki je odločalo o ničnostni tožbi treh fizičnih oseb, je v razširjeni sestavi razglasilo ničnost sklepa Evropskega parlamenta z dne 8. aprila 2022, ( 1 ) s katerim je ta institucija tožečim strankam zavrnila dostop do dokumentov v zvezi z zneski, ki jih je ta institucija izplačala Ioannisu Lagosu, poslancu Parlamenta, in njegovim parlamentarnim pomočnikom v okviru mandata tega poslanca. Splošno sodišče je s tem pojasnilo izjemo od dostopa javnosti do dokumentov, ki temelji na varstvu zasebnosti in integritete posameznika, določenem z Uredbo št. 1049/2001. ( 2 ) Ugotovilo je, da bi moral Parlament dovoliti dostop do dokumentov, ki so vsebovali osebne podatke v zvezi z I. Lagosom in njegovimi parlamentarnimi pomočniki ter ki so se nanašali zlasti na povračila potnih stroškov in dnevna nadomestila, ki jih je ta institucija izplačala I. Lagosu, in na povračila potnih stroškov njegovih pomočnikov.

I. Lagos je bil izvoljen v Grčiji in je 2. julija 2019 nastopil funkcijo poslanca Parlamenta. Grška sodišča so ga 7. oktobra 2020 obsodila na trinajst let in osem mesecev zapora ter plačilo denarne kazni zaradi članstva v hudodelski združbi in njenega vodenja ter dveh manjših kršitev. Potem ko je bila I. Lagosu 27. aprila 2021 odvzeta poslanska imuniteta, so ga belgijski organi aretirali in ga predali grškim organom. Trenutno prestaja zaporno kazen v Grčiji.

I. Lagos po kazenski obsodbi, odvzemu imunitete in začetku prestajanja zaporne kazni ni odstopil s položaja evropskega poslanca. Poleg tega njegova obsodba ni privedla do tega, da bi grški organi Parlament obvestili o prenehanju njegovega mandata.

Tožeče stranke so 7. decembra 2021 pri Parlamentu vložile prošnjo za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na I. Lagosa, ki je temeljila na Uredbi št. 1049/2001 in se je nanašala na vse dokumente v zvezi z nadomestili, ki so mu bila dodeljena, ter odhodki, povezanimi s plačami njegovih akreditiranih in lokalnih parlamentarnih pomočnikov. Parlament je s sklepom z dne 4. februarja 2022 tožečim strankam zavrnil dostop do teh dokumentov. Parlament je na podlagi potrdilne prošnje tožečih strank sprejel izpodbijani sklep, s katerim je potrdil svojo prvotno zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov, pri čemer se je skliceval na izjemo od pravice do dostopa do dokumentov, katere namen je varstvo osebnih podatkov, ki je določeno z Uredbo št. 1049/2001, in na obveznost tožečih strank, da dokažejo potrebo po prenosu osebnih podatkov za konkreten namen v javnem interesu na podlagi Uredbe 2018/1725. ( 3 )

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je v uvodu poudarilo, da člen 9(1)(b) Uredbe 2018/1725 prenos osebnih podatkov pogojuje z izpolnjevanjem več kumulativnih pogojev. Tako mora vlagatelj zahteve za dostop dokazati, da je prenos osebnih podatkov potreben za konkreten namen v javnem interesu, nato pa dokazati, da je ta prenos najprimernejši ukrep med vsemi ukrepi, s katerimi je mogoče doseči zastavljeni cilj, in da je sorazmeren s tem ciljem. Ko je to dokazano, mora zadevna institucija preveriti, ali ni nobenega razloga za domnevo, da bi se lahko z zadevnim prenosom poseglo v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in v takem primeru na preverljiv način tehtati različne navzkrižne interese, da bi ocenila sorazmernost zahtevanega prenosa osebnih podatkov.

Splošno sodišče je tako na prvem mestu v okviru izjeme od pravice do dostopa do dokumentov, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ( 4 ) preučilo, ali so tožeče stranke izpolnile obveznost dokazati potrebo po prenosu osebnih podatkov za konkreten namen v javnem interesu. ( 5 )

Prvič, preučilo je, ali je namen, na katerega so se tožeče stranke sklicevale za prenos zadevnih osebnih podatkov, konkreten namen v javnem interesu.

V zvezi s tem je Splošno sodišče pojasnilo, da lahko ta prenos temelji na splošnem cilju, kot je pravica javnosti do obveščenosti o ravnanju poslancev Parlamenta pri izvajanju njihovih funkcij. V obravnavani zadevi je bil namen, na katerega so se sklicevale tožeče stranke, seznanitev s konkretnimi zneski, ki jih je Parlament dodelil I. Lagosu v zadevnem obdobju, in načinom, kako so bili ti zneski uporabljeni v okviru izvrševanja njegovega poslanskega mandata, da bi se omogočil javni nadzor glede na dostop I. Lagosa do javnih sredstev. V nasprotju s trditvami Parlamenta ta namen ni splošen, ampak je konkretno povezan s posebnimi okoliščinami obravnavanega primera, ki so povsem izjemne narave. Nanašajo se namreč na poslanca Parlamenta, ki je po tem, ko je bil med drugim obsojen na zaporno kazen trinajstih let in osmih mesecev ter je začel prestajati zaporno kazen – ker je, med drugim, storil huda kazniva dejanja, in sicer je šlo za pripadnost hudodelski združbi in njeno vodenje – ostal poslanec Parlamenta in je še naprej prejemal nadomestila, ki ustrezajo opravljanju te funkcije. Zato je Parlament glede na te okoliščine napačno zavrnil priznanje namena, ki so ga navedle tožeče stranke, kot konkretnega namena v javnem interesu.

Drugič, Splošno sodišče je preučilo, ali so tožeče stranke dokazale potrebo po prenosu osebnih podatkov in, natančneje, ali je bil ta prenos najprimernejši ukrep za dosego konkretnega namena v javnem interesu, ki so ga želele doseči tožeče stranke, in ali je bil sorazmeren s tem namenom.

Na eni strani je Splošno sodišče v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov ( 6 ) in mesečno plačo ( 7 ) I. Lagosa ugotovilo, da so informacije o teh pravicah prosto in brezplačno dostopne javnosti na spletnem mestu Parlamenta. Ker razkritje zadevnih osebnih podatkov torej ni najprimernejši ukrep za dosego cilja, ki mu sledijo tožeče stranke, te niso uspele dokazati potrebe po takem prenosu. V skladu z ugotovitvami Splošnega sodišča je položaj drugačen, kar zadeva povračilo potnih stroškov in izplačilo dnevnega nadomestila poslancem, saj javno dostopne informacije v zvezi s tem ne omogočajo seznanitve niti z zneski, ki jih je Parlament izplačal I. Lagosu v okviru izvrševanja njegovega poslanskega mandata v zadevnem obdobju, niti s tem, kakšni so bili namen potovanja, namembni kraj ali pot, ki jo je opravil. Ker bi torej prenos teh podatkov javnosti omogočil dostop do navedenih informacij, je njihovo razkritje primernejši ukrep za dosego cilja, ki mu sledijo tožeče stranke, od dostopa do informacij, ki so že javno dostopne. Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je prenos podatkov, ki se nanašajo na I. Lagosa, potreben ukrep za dosego konkretnega namena v javnem interesu, na katerega se sklicujejo tožeče stranke za utemeljitev prenosa zadevnih osebnih podatkov, in da je Parlament napačno menil, da tožeče stranke niso izpolnile obveznosti, da dokažejo potrebo po tem prenosu s takim namenom.

Na drugi strani je Splošno sodišče v zvezi s plačami akreditiranih in lokalnih pomočnikov I. Lagosa poudarilo, da se jim te plače izplačujejo neodvisno od njihovih konkretnih dejavnosti v okviru parlamentarne pomoči, ki se zagotavlja I. Lagosu. Ker tožečim strankam s posredovanjem dokumentov v zvezi z izplačilom teh plač ni mogoče zagotoviti informacij o morebitnem neposrednem ali posrednem prispevku k financiranju ali nadaljnjemu opravljanju kriminalne ali nezakonite dejavnosti I. Lagosa, tožečim strankam torej ni uspelo dokazati potrebe po takem posredovanju. Stroški v zvezi s potovanji parlamentarnih pomočnikov I. Lagosa pa so tesno povezani z njegovimi dejavnostmi in lahko kažejo na morebitno povezavo, čeprav le posredno, z nezakonitimi dejavnostmi, ki naj bi jih opravljal I. Lagos. Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je prenos osebnih podatkov iz dokumentov v zvezi s povračilom teh stroškov ukrep, potreben za dosego namena, na katerega se sklicujejo tožeče stranke, in da je Parlament napačno menil, da tožeče stranke niso izpolnile obveznosti, da dokažejo potrebo po prenosu osebnih podatkov za konkretni namen v javnem interesu.

Na drugem mestu, Splošno sodišče se je izreklo o morebitnem posegu v zakonite interese I. Lagosa in njegovih pomočnikov zaradi prenosa zadevnih osebnih podatkov. Glede tega je Splošno sodišče v okviru preizkusa sorazmernosti tega prenosa tehtalo različne navzkrižne interese. ( 8 ) Tako, kar na eni strani zadeva interes za zaščito svobodnega izvrševanja poslanskega mandata, v zvezi z zahtevo za dostop do informacij o povračilu potnih stroškov in o dnevnih nadomestilih, ki jih je prejel I. Lagos, seznanitev javnosti s temi potovanji nikakor ne more omejiti svobodnega izvrševanja njegovega mandata. Zato ni bilo prikazano, kako bi lahko razkritje informacij o opravljenih potovanjih vplivalo na svobodno izvrševanje mandata evropskega poslanca. Kar na drugi strani zadeva interes za zagotavljanje varnosti I. Lagosa, v zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na dnevna nadomestila in povračila potnih stroškov, ki jih je prejel v preteklosti, načeloma za varnost poslanca ni več mogoče šteti, da je zaradi prenosa zadevnih osebnih podatkov ogrožena, ker gre za potovanja, ki so bila ob vložitvi prošnje tožečih strank že opravljena. Čeprav je res, da bi razkritje ponavljajočih se potovanj I. Lagosa javnosti, zlasti do zasebnega prebivališča v Grčiji, lahko ogrozilo njegovo varnost, je Splošno sodišče poudarilo, da mora Parlament pri tehtanju navzkrižnih interesov skrbeti za varstvo osebnih podatkov, ki je nujno potrebno za varnost I. Lagosa, med katere spada njegov osebni naslov. Poleg tega se glede varnosti I. Lagosa med potovanji, ki jih bo v prihodnje opravil v okviru izvrševanja njegovega mandata, vprašanje ne postavlja, ker je bil I. Lagos na dan sprejetja izpodbijanega sklepa zaprt in torej ni mogel potovati. V tem okviru je Splošno sodišče štelo, da je bilo glede na to, da so bila zadevna potovanja opravljena v obdobju, ko je bil I. Lagos že obsojen za huda kazniva dejanja, legitimno, da tožeče stranke lahko pridobijo informacije o namenu in namembnem kraju teh potovanj. Ker tveganja morebitnega posega v svobodno izvrševanje poslanskega mandata I. Lagosa in njegovo varnost niso zadostovala za utemeljitev zavrnitve razkritja zadevnih osebnih podatkov, je Parlament napačno menil, da bi prenos teh podatkov škodoval zakonitim interesom I. Lagosa in njegovih pomočnikov ter da po tehtanju različnih navzkrižnih interesov tak prenos ne bi bil sorazmeren.

Glede na navedeno je Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem je Parlament zavrnil dostop do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke o I. Lagosu v zvezi s povračili potnih stroškov in dnevnimi nadomestili, ki jih je slednjemu izplačal Parlament, ter do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke o parlamentarnih pomočnikih I. Lagosa v zvezi s povračili potnih stroškov, ki so jih ti prejeli.

( 1 ) Sklep Evropskega parlamenta z referenčno številko A(2021) 10718C z dne 8. aprila 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

( 2 ) Zlasti s členom 4(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331). V skladu s to določbo institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov.

( 3 ) Na podlagi člena 9(1)(b) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL 2018, L 295, str. 39) se osebni podatki prenesejo uporabnikom, ustanovljenim v Uniji, ki niso institucije in organi Unije, le če uporabnik izkaže, da je prenos teh podatkov potreben za konkreten namen v javnem interesu, in če upravljavec takrat, kadar obstajajo razlogi za domnevo, da bi ta prenos lahko posegal v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugotovi, potem ko je na preverljiv način pretehtal različne navzkrižne interese, da je prenos osebnih podatkov za ta konkretni namen sorazmeren.

( 4 ) Kot je določena v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

( 5 ) Člen 9(1)(b) Uredbe 2018/1725

( 6 ) Iz členov 25 in 26 Sklepa predsedstva Parlamenta 2009/C 159/01 z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta (UL 2009, C 159, str. 1) izhaja, da poslanci Parlamenta mesečno prejemajo pavšalno nadomestilo za splošne stroške na podlagi enotne vloge, ki jo vložijo na začetku svojega mandata.

( 7 ) V skladu s členom 10 Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (UL 2005, L 262, str. 1; v nadaljevanju: Statut poslancev) se mesečna plača poslancem izplačuje samodejno.

( 8 ) Kot je določeno v členu 9(1)(b) Uredbe 2018/1725.