Zadeva T‑222/22

Engineering – Ingegneria Informatica SpA

proti

Evropski komisiji
in
Evropski izvajalski agenciji za raziskave

Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 26. julija 2023

„Arbitražna klavzula – Okvirni program za raziskave in inovacije ‚Obzorje 2020‘ (2014-2020) – Projekt, aDvanced sOcial enGineering And vulNerability Assessment Framework (Dogana)‘ – Sporazum o nepovratnih sredstvih – Ničnostna tožba – Končno revizijsko poročilo – Zaznamek o nastanku terjatve – Akti, zoper katere ni pravnega sredstva – Akti, ki spadajo v popolnoma pogodbeni okvir, od katerega jih ni mogoče ločiti – Nedopustnost – Opredelitev tožene stranke – Nepristojnost – Stroški za osebje – Nagrade, izračunane glede na poslovne cilje – Neupravičenost – Legitimno pričakovanje“

1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Končno revizijsko poročilo Komisije – Zaznamek o nastanku terjatve, ki ga je izdala Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) – Izključitev – Akti, ki spadajo v popolnoma pogodbeni okvir in so z njim neločljivo povezani – Nedopustnost

   (člena 263 in 272 PDEU)

   (Glej točke od 38 do 48.)

2. Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Nepristojnost sodišča Unije brez izražene volje strank, da se mu podeli pristojnost za odločanje o pogodbenem sporu – Pogodba med družbo in Evropsko izvajalsko agencijo za raziskave (REA) – Tožba družbe sopogodbenice proti Komisiji – Nedopustnost tožbe

   (člen 272 PDEU)

   (Glej točke 52, 54 in 56.)

3. Industrija – Ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev konkurenčnosti industrije – Raziskave in tehnološki razvoj – Okvirni program za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ – Sporazum o nepovratnih sredstvih – Upravičeni stroški – Pojem – Stroški za osebje – Nagrade, dodeljene zaposlenim prejemnika, ki so izračunane glede na poslovne cilje – Izključitev

   (Glej točke od 63 do 66, od 77 do 84, od 86 do 92, 104 in 105.)

Povzetek

Tožeča stranka, družba Engineering – Ingegneria Informatica, je družba, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem v sektorju tehnologij. Leta 2015 so družba Engineering International Belgium SA in drugi prejemniki na eni strani ter Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) na drugi strani v okviru okvirnega programa za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ ( 1 ) sklenili sporazum o nepovratnih sredstvih, ki se nanaša na projekt, naslovljen „Okvir za ocenjevanje naprednega socialnega inženiringa in ranljivosti“. Tožeča stranka je leta 2017 postala prejemnica nepovratnih sredstev, dodeljenih za ta projekt.

Evropska komisija je v letu 2021 opravila revizijo v zvezi z izvrševanjem sporazuma o nepovratnih sredstvih. Institucija je med to revizijo izvedla več prilagoditev v zvezi z upravičenimi stroški in, natančneje, te stroške zmanjšala na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih. Komisija je zlasti menila, da stroški, povezani z nekaterimi nagradami in provizijami (v nadaljevanju: sporne nagrade), ki so bile izplačane dvema zaposlenima pri tožeči stranki in ki jih je zadnjenavedena prijavila kot stroške za osebje, niso niti nastali niti niso potrebni za izvajanje projekta in zato ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost iz sporazuma o nepovratnih sredstvih ( 2 ).

REA je januarja 2022 tožečo stranko obvestila, da namerava na podlagi revizije, ki jo je opravila Komisija, izterjati znesek v višini 9049,14 EUR. REA je nato februarja 2022 potrdila izterjavo tega zneska.

Tožeča stranka je pred Splošnim sodiščem na podlagi člena 263 PDEU izpodbijala zakonitost aktov, ki sta jih v zvezi z njo sprejeli Komisija in REA. Poleg tega je na podlagi člena 272 PDEU predlagala, naj se ugotovi upravičenost spornih nagrad.

Splošno sodišče je v sodbi pojasnilo obseg pojma „upravičeni stroški“ v smislu tipskih določb sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki so jih institucije in agencije Unije sklenile v okviru okvirnih programov za raziskave in inovacije, kar zadeva stroške za osebje in, natančneje, nagrade, izračunane glede na poslovne cilje.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je v okviru preučitve tožbenih razlogov, ki se nanašajo na kršitev sporazuma o nepovratnih sredstvih, najprej navedlo, da iz določb tega sporazuma ( 3 ) izhaja, da so dejanski in posredni stroški za osebje upravičeni pod pogojem, med drugim, da so „nastali v zvezi s [projektom]“ in so „potrebni za njegovo izvedbo“.

Nato je Splošno sodišče ugotovilo, da je treba podati razlago sporazuma o nepovratnih sredstvih, pri čemer je treba upoštevati pojasnila iz obrazloženega vzorca sporazuma o nepovratnih sredstvih ( 4 ). Zadnjenavedeni dokument, čeprav ni zavezujoč, je namreč objavljen in je dostopen vsem pogodbenim strankam ter tako spada v okvir, v katerem je bil sklenjen sporazum o nepovratnih sredstvih. V obravnavani zadevi ta vzorec kot neupravičeni izključuje dve različni kategoriji stroškov, in sicer na eni strani dividende in dobičke, izplačane zaposlenim, in na drugi strani dodatke k plači, izračunane glede na poslovne cilje ali cilje zbiranja sredstev. Teh dveh kategorij stroškov ni mogoče opredeliti kot „stroške, ki nastanejo v zvezi z [zadevnim projektom] in so potrebni za njegovo izvedbo“ ( 5 ).

Na eni strani, kar zadeva dividende in dobičke, izplačane zaposlenim, je v obrazloženem vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih navedeno, da so variabilni ali fiksni dodatki k plači, ki temeljijo na splošni finančni uspešnosti organizacije, kljub temu pod določenimi pogoji lahko upravičeni. Tako se prvi pogoj nanaša na način izračuna teh dodatkov, pri čemer je v navedenem vzorcu pojasnjeno, da so lahko v obliki pavšalnega zneska ali odstotka osnovne plače, ne pa določenega odstotka dobička družbe.

Na drugi strani je Splošno sodišče v zvezi z dodatki k plači, izračunanimi glede na poslovne cilje ali cilje zbiranja sredstev, poudarilo, da na podlagi obrazloženega vzorca sporazuma o nepovratnih sredstvih fiksne ali variabilne nagrade, dodeljene v zameno za uresničevanje takih ciljev, kot so nagrade v obliki pavšalnega zneska, ki je pogojen z dosego cilja prodaje ali zbiranja sredstev, ali v obliki določenega odstotka prodaj ali zbranih sredstev, niso upravičene.

Tako morajo biti upravičeni dodatki k plači, ki so predvideni v obrazloženem vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, najprej, določeni na ravni celotne organizacije, dalje, temeljiti morajo na splošni finančni uspešnosti te organizacije in, nazadnje, ne smejo se nanašati na poslovne cilje ali na cilje zbiranja sredstev.

Nazadnje, Splošno sodišče, ki se je izreklo o tem, ali so sporne nagrade upravičene, je ugotovilo, da sistem nagrad, ki ga je vzpostavila tožeča stranka, temelji na dveh vrstah ciljev. Prvič, nekateri cilji, zlasti tisti, ki so povezani z maržo na določeno naročilo in maržo prispevka, so opredeljeni bodisi glede na specifično naročilo bodisi glede na dejavnost oddelka tožeče stranke med letom. Ti cilji so poslovne narave in niso povezani s splošno finančno uspešnostjo tožeče stranke. Poleg tega so nagrade, ki so dodeljene za navedene cilje, pogojene in premo sorazmerne z doseženimi maržami. Drugič, cilj v zvezi z bruto poslovnim presežkom je povezan s splošno finančno uspešnostjo tožeče stranke in drugih družb iz njene skupine, vendar se ne upošteva pri izračunu samostojne nagrade. Uporablja se namreč le za prilagoditev zneska nagrad, dodeljenih za prve cilje, ta znesek pa je odvisen od doseganja poslovnih ciljev. Zato je Splošno sodišče razsodilo, da nagrade, ki jih je tožeča stranka izplačala svojim zaposlenim, ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, ker v bistvu temeljijo na poslovnih ciljih in ker s tem povezani stroški niso niti nastali v zvezi s projektom niti niso potrebni za njegovo izvedbo.

( 1 ) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014-2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL 2013, L 347, str. 104).

( 2 ) Na podlagi člena 6.1(a)(iv) sporazuma o nepovratnih sredstvih so dejanski stroški upravičeni pod pogojem, med drugim, da so „nastali v zvezi s [projektom] in so potrebni za njegovo izvedbo“.

( 3 ) Člen 6.1(a)(iv) in člen 6.2(A)(1) sporazuma o nepovratnih sredstvih.

( 4 ) Namen tega dokumenta je pojasniti splošni vzorec sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki ga je pripravila Komisija, uporabnikom pa omogočiti razumevanje in razlago sporazumov o nepovratnih sredstvih, pripravljenih na podlagi tega vzorca.

( 5 ) V smislu člena 6.1(a)(iv) splošnega vzorca sporazuma o nepovratnih sredstvih.