Zadeva T‑171/22

OR
in
OS

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 6. septembra 2023

„Javni uslužbenci – Uradniki – Starostna pokojnina – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom dela za Unijo – Prenos v sistem Unije – Delovna doba, ki je trajala manj kot deset let – Smrt – Zavrnitev vračila kapitalizirane vrednosti, ki pomeni prenesene nacionalne pokojninske pravice in pokojninske pravice, pridobljene v PSIEU – Člen 11(1) in člen 12(1)(b) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Neupravičena obogatitev”

Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom dela za Unijo – Prenos v sistem Unije – Odstop in smrt uradnika – Zavrnitev, da bi se njegovim pravnim naslednikom vrnila kapitalizirana vrednost, ki pomeni prenesene nacionalne pokojninske pravice in pokojninske pravice, pridobljene v sistemu Unije – Pokojni uradnik, ki ni zahteval prenosa svojih pokojninskih pravic v drug pokojninski sistem po svojem odstopu in pred svojo smrtjo – Obstoj neupravičene obogatitve Unije – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, člena 11(1) in (2) ter 12(1)(b))

(Glej točke 33, od 46 do 52 in od 54 do 56.)

Povzetek

Tožeči stranki, OR in OS, sta otroka in edina dediča pokojnega uradnika A, ki je začel delati za Evropsko unijo 16. julija 2003.

Pokojnik je septembra 2005 v pokojninski sistem institucij Evropske unije (v nadaljevanju: PSIEU) prenesel kapitalizirano vrednost, ki pomeni nacionalne pokojninske pravice, pridobljene pred njegovo zaposlitvijo pri Uniji. Nato je pridobil dopust iz osebnih razlogov za obdobje od 17. septembra 2008 do njegovega odstopa 16. septembra 2020.

Pokojni uradnik je na dan predložitve svojega odstopa Urad Evropske komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) vprašal o postopku, ki ga je treba uporabiti za prenos njegovih pokojninskih pravic, pridobljenih v PSIEU, v drug pokojninski sistem. Vendar je umrl 5. januarja 2021, ne da bi formalno vložil tako zahtevo.

Tožeči stranki sta kot pravni naslednici 18. marca 2021 vložili zahtevo zaradi vračila, prvič, kapitalizirane vrednosti, ki pomeni nacionalne pokojninske pravice, ki jih je pokojni uradnik pridobil pred začetkom dela za Unijo in jih prenesel v PSIEU, in drugič, kapitalizirane vrednosti, ki ustreza pokojninskim pravicam, ki jih je ta uradnik pred smrtjo pridobil v PSIEU.

PMO je z odločbo z dne 12. julija 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) to zahtevo zavrnil in navedel, da pokojni uradnik ni upravičen do pokojnine Unije, ker je bil zaposlen manj kot deset let, ter da nobena določba Kadrovskih predpisov ne omogoča vračila kapitalizirane vrednosti, ki pomeni pokojninske pravice, pridobljene v PSIEU, vključno s pravicami, ki jih je nekdanji uradnik prenesel v PSIEU.

Splošno sodišče, pri katerem sta tožeči stranki vložili tožbo, je njuno tožbo zavrnilo, pri čemer je podalo pojasnila o postopkih prenosa nacionalnih pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom dela za Unijo, v PSIEU in pokojninskih pravic, pridobljenih v PSIEU, v drug pokojninski sistem v okviru smrti nekdanjega uradnika ali uslužbenca.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je zavrnilo edini tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, ki se nanaša na neupravičeno obogatitev Unije, pri čemer je najprej opozorilo, da se za ugoditev tožbi za vračilo zaradi neupravičene obogatitve Unije zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev, in sicer je treba dokazati obogatitev Unije brez veljavne pravne podlage in prikrajšanje predlagatelja, ki je povezano z navedeno obogatitvijo.

Splošno sodišče je glede prvega pogoja poudarilo, da določbe Kadrovskih predpisov določajo možnost za uradnike ali uslužbence, ki se zaposlijo pri Uniji, da v PSIEU prenesejo pokojninske pravice, pridobljene iz naslova njihovih prejšnjih poklicnih dejavnosti (v nadaljevanju: prenos „in“) ( 1 ), ter možnost za tiste uradnike ali uslužbence, ki prenehajo delati za Unijo, da prenesejo pokojninske pravice, pridobljene v PSIEU, v drug pokojninski sklad ali zasebno zavarovanje, ki izpolnjuje nekatera posebna jamstva (v nadaljevanju: prenos „out“). ( 2 ) Namen prispevkov uradnikov in uslužbencev v PSIEU – naj gre za prispevke, ki izhajajo iz dela za Unijo, ali za prispevke, ki izhajajo iz prenosa „in“ – je financiranje PSIEU zaradi prihodnjega izplačevanja starostne pokojnine in torej ne pomenijo kapitalizirane vrednosti, s katero bi zadevni uradniki ali uslužbenci lahko razpolagali.

Poleg tega nobena določba Kadrovskih predpisov, njihovih prilog ali splošnih določb za izvajanje ( 3 ) ne določa možnosti ali obveznosti, da se uradniku ali uslužbencu, ki je odstopil, preden bi dopolnil deset let delovne dobe, oziroma v primeru smrti njegovim pravnim naslednikom, vrnejo vsi ali del prispevkov, ki ustrezajo pokojninskim pravicam, pridobljenim v PSIE, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prenosa „in“, saj je tak prenos po svoji naravi nepreklicen. ( 4 ) Edina obveznost, ki jo ima uprava v podobnih okoliščinah, je, da ko uradnik ali uslužbenec dokončno preneha delati, temu sporoči znesek aktuarskega ekvivalenta, ki ustreza vsem pokojninskim pravicam, ki jih je pridobil v PSIEU. ( 5 ) Le zahteva za prenos „out“ navedenemu uradniku ali uslužbencu omogoča prenos aktuarskega ekvivalenta njegovih pokojninskih pravic, pridobljenih v PSIEU, v drug pokojninski sistem.

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da pokojni uradnik pred svojim odstopom ni dopolnil deset let delovne dobe niti ni dopolnil 66 let starosti, kar sta pogoja, ki se sicer zahtevata za pridobitev starostne pokojnine, in da pred svojo smrtjo ni vložil zahteve za prenos „out“ aktuarskega ekvivalenta svojih pokojninskih pravic, ki jih je pridobil v PSIEU.

Iz tega sledi, da ob tem, da ni prišlo do izplačevanja starostne pokojnine pokojnega uradnika in da ta ni vložil zahteve za prenos „out“, ni mogoče šteti, da obogatitev Unije zaradi tega, ker je po njegovi smrti obdržala njegove prispevke v PSIEU, nima veljavne pravne podlage.

Ker obstoj obogatitve brez pravne podlage ni bil dokazan, je Splošno sodišče tožbo v celoti zavrnilo, ne da bi bilo treba preučiti, ali je izpolnjen drugi pogoj, od katerega je odvisna ugotovitev obstoja neupravičene obogatitve.

( 1 ) Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).

( 2 ) Člena 11(1) in 12(1)(b) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

( 3 ) Sklep Komisije C(2011) 1278 z dne 3. marca 2011 o splošnih določbah za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede prenosa pokojninskih pravic, objavljen v Upravnih obvestilih št. 17–2011 z dne 28. marca 2011 (v nadaljevanju: SDI).

( 4 ) Člen 8(5) SDI.

( 5 ) Člen 3(1) SDI.