Zadeva T-790/21

PL

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. novembra 2023

„Javni uslužbenci – Uradniki – Prerazporeditev v interesu službe – Odločba z retroaktivnim učinkom, sprejeta zaradi izvršitve sodb sodišča Unije – Člen 266 PDEU – Člena 22a in 22c Kadrovskih predpisov – Kršitev predhodnega postopka – Načelo dobrega upravljanja – Pravica do izjave – Načelo nepristranskosti – Razumni rok – Dolžnost skrbnega ravnanja – Odgovornost – Nepremoženjska škoda“

1. Uradniki – Organizacija služb – Zaposlovanje osebja – Prerazporeditev – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Interes službe – Prerazporeditev uradnika v interesu službe zaradi težav v odnosih – Dopustnost

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 7(1))

   (Glej točke od 51 do 53.)

2. Uradniki – Pravice in obveznosti – Prijava dejstev, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti ali hude kršitve – Zaščita uradnika, ki je ta dejstva sporočil kot prijavitelj – Obveznost institucij, da določijo notranja pravila v zvezi z obravnavo pritožb uradnikov prijaviteljev – Obseg

   (Kadrovski predpisi za uradnike, členi 22a(3), 22b in 22c)

   (Glej točke 55, 56, 58 in od 164 do 175.)

3. Uradniki – Pravice in obveznosti – Prijava dejstev, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti ali hude kršitve – Prerazporeditev uradnika, ki je sporočil taka dejstva – Dopustnost – Pogoj – Neobstoj povezave med prerazporeditvijo in prijavo zadevnega uradnika – Dokazno breme

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 22a)

   (Glej točke 57 in od 182 do 190.)

4. Tožbe uradnikov – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Obseg – Upoštevanje tako obrazložitve kot izreka sodbe – Razglasitev ničnosti odločbe o prerazporeditvi – Sprejetje nove odločbe o prerazporeditvi z retroaktivnim učinkom – Dopustnost – Pogoji

   (člen 266 PDEU)

   (Glej točke 80, od 128 do 131 in od 133 do 139.)

5. Temeljne pravice – Listina o temeljnih pravicah – Pravica do dobrega upravljanja – Zahteva po nepristranskosti – Pojem

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41)

   (Glej točki 100 in 145.)

6. Pravo Evropske unije – Načela – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev v upravnem postopku – Učinki

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1))

   (Glej točke 104, 105, 114 in 235.)

Povzetek

Tožeča stranka, PL, je bila razporejena kot vodja oddelka v delegaciji Evropske komisije v tretji državi z učinkom od 16. februarja 2012. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je v zvezi s tem oddelkom opravil preiskave, ki so se začele v letih 2011 in 2013.

Tožeča stranka je 3. oktobra 2012 nadrejenim sporočila svoje pomisleke glede domnevnih nepravilnosti pri vodenju in izvajanju nekaterih projektov.

Tožeča stranka je bila na podlagi več pritožb v zvezi z neprimernim vedenjem in težav pri komunikaciji, ki sta jih imela njen oddelek in tožeča stranka, z odločbo z dne 19. decembra 2012 prerazporejena na sedež Komisije v Bruslju od 1. januarja 2013 (v nadaljevanju: prva odločba o prerazporeditvi).

Sodišče za uslužbence je s sodbo z dne 15. aprila 2015 prvo odločbo o prerazporeditvi razglasilo za nično zaradi kršitve pravice tožeče stranke do obrambe. ( 1 ) Drugo odločbo o prerazporeditvi, ki je imela enak pomen in je učinkovala retroaktivno, je Splošno sodišče razglasilo za nično zaradi nepristojnosti njenega avtorja zaradi zaščite tožeče stranke kot prijaviteljice na podlagi člena 22a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi). ( 2 ) Tretjo odločbo o prerazporeditvi z retroaktivnim učinkom je Komisija umaknila, medtem ko je potekal nov postopek, da bi zagotovila dobro izvršitev zgoraj navedene sodbe Splošnega sodišča. ( 3 )

Komisija je z odločbo z dne 16. februarja 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) tožečo stranko ponovno prerazporedila z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2013.

Tožeča stranka je kot prijaviteljica v smislu člena 22a Kadrovskih predpisov vložila pritožbo na podlagi člena 22c Kadrovskih predpisov, ki ureja obravnavo pritožb, ki so jih prijavitelji vložili v okviru predhodnega postopka. Ker je bila njena pritožba delno zavrnjena, je tožeča stranka pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti in odškodninski zahtevek.

Splošno sodišče je tožbo za razglasitev ničnosti zavrnilo, pri tem pa prvič razlagalo člen 22c Kadrovskih predpisov in preučilo spoštovanje pravil o dokaznem bremenu v primeru prerazporeditve prijavitelja.

Splošno sodišče je z delno ugoditvijo odškodninskemu zahtevku Komisiji naložilo, naj tožeči stranki plača 3000 EUR iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je utrpela zaradi kršitve razumnega roka v upravnem postopku.

Presoja Splošnega sodišča

Prvič, kar zadeva člen 22c Kadrovskih predpisov, je Splošno sodišče poudarilo, da je bila ta določba uvedena z namenom, da se vsaki instituciji naloži obveznost, da določi notranja pravila za zagotavljanje jamstev prijaviteljem, vključno s postopkom za obravnavo pritožb v zvezi s tem, kako so bili obravnavani po izpolnitvi obveznosti iz členov 22a in 22b Kadrovskih predpisov ali zaradi izpolnitve teh obveznosti. Vendar navedeni člen 22c ne zahteva, da so vsa pravila, ki se uporabljajo za prijavitelje, tudi kadar ti vložijo pritožbe, določena v enem samem aktu.

V tej zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija v nasprotju s trditvami tožeče stranke sprejela posebna pravila v zvezi z obravnavo pritožb prijaviteljev v skladu s členom 22c Kadrovskih predpisov.

V skladu s temi pravili se je, najprej, Komisija zavezala, da bo spoštovala zaupnost identitete prijavitelja in da ga ne bo razkrila osebam, ki so potencialno vpletene v nezakonita ravnanja, niti nikomur drugemu, razen tistim, ki se morajo z njim seznaniti, in razen če prijavitelj osebno dovoli razkritje svoje identitete ali če gre za zahtevo v okviru kazenskega pregona, ki bi lahko bil posledica navedenih dejanj. ( 4 ) Dalje, ta pravila zlasti določajo organ, ki je pristojen za sprejetje odločb o prerazporeditvi uradnika, ki je prijavil nepravilnosti, in organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbah zoper te odločbe. ( 5 ) S tega vidika niti člen 22c Kadrovskih predpisov niti nobeno drugo notranje pravilo Komisije ne zahteva, da pristojni organ pri obravnavi teh pritožb deluje brez pomoči služb.

Na podlagi teh pravil je treba na pritožbe, vložene na podlagi člena 22c Kadrovskih predpisov, če okoliščine to upravičujejo, podati obrazložen odgovor v rokih, ki so krajši od rokov, določenih v členu 90 Kadrovskih predpisov. ( 6 ) Poleg tega se dostop do osebnih podatkov, vsebovanih v pritožbah, dovoli le pooblaščenemu osebju, ki ga nujno potrebuje. Predvideno je tudi, da se o pritožbah, ki se nanašajo na občutljive teme, ne razpravlja na posvetovanjih med službami. ( 7 )

Nazadnje, ta pravila določajo, da lahko prijavitelj pritožbo vloži s spremnim obrazcem, ki se sklicuje na člen 22c Kadrovskih predpisov, kar pristojnemu organu omogoča, da ob vložitvi pritožbe ugotovi, da gre za občutljivo zadevo, in da zagotovi spoštovanje ukrepov za zaščito prijavitelja. Čeprav morajo zadevne osebe instituciji povedati, da so prijaviteljice, pa jim ni treba opisati podrobnosti nepravilnosti, ki so jih prijavile v svojih pritožbah.

Drugič, glede pravil o dokaznem bremenu v primeru prerazporeditve prijavitelja je Splošno sodišče opozorilo, da mora v skladu s smernicami Komisije o žvižgaštvu oseba, ki sprejme neugoden ukrep proti prijavitelju, dokazati, da je ta ukrep temeljil na drugih razlogih, in ne na obvestilu o nepravilnostih.

V obravnavanem primeru je Komisija zadostila dokaznemu bremenu, ki ga je imela, ko je dokazala, da prerazporeditev tožeče stranke ni temeljila na njeni prijavi nepravilnosti, ampak na težavah v odnosih s sodelavci in nadrejenimi pred to prijavo.

Tretjič, kar zadeva kršitev razumnega roka, je Splošno sodišče ugotovilo, da je posebej dolgo trajanje upravnega postopka, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, posledica zaporednih napak uprave. Čeprav kršitev razumnega roka ni vplivala na samo vsebino te odločbe, je lahko pri tožeči stranki povzročila negotovost in tesnobo glede njenega položaja, še toliko bolj, ker se je sklicevala na status prijaviteljice. V teh okoliščinah je Splošno sodišče delno ugodilo odškodninskemu zahtevku tožeče stranke.

( 1 ) Sodba z dne 15. aprila 2015, PL/Komisija (F-96/13, EU:F:2015:29).

( 2 ) Sodba z dne 13. decembra 2018, PL/Komisija (T-689/16, neobjavljena, EU:T:2018:925).

( 3 ) Splošno sodišče je s sklepom z dne 25. novembra 2020, PL/Komisija (T-308/20, neobjavljen, EU:T:2020:571), ugotovilo, da je tožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper tretjo odločbo o prerazporeditvi, po umiku te odločbe postala brezpredmetna.

( 4 ) Sporočilo podpredsednika Šefčoviča Komisiji z dne 6. decembra 2012, SEC(2012) 679 final, o smernicah Komisije za prijavljanje nepravilnosti (whistleblowing) (v nadaljevanju: smernice Komisije o žvižgaštvu).

( 5 ) Sklep Komisije (2013) 3288 z dne 4. junija 2013 o izvajanju pooblastil, ki jih Kadrovski predpisi podeljujejo organu za imenovanja (OI) in organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi (OPSP), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2014) 9864 z dne 16. decembra 2014.

( 6 ) Organ v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov zadevno osebo obvesti o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe.

( 7 ) Upravno obvestilo št. 79–2013 z dne 19. decembra 2013 v zvezi z vložitvijo zahtev na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov, pritožb na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov in prošenj za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov.