Zadeva T‑383/21

La Banque postale

proti

Enotnemu odboru za reševanje

Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 20. decembra 2023

„Ekonomska in monetarna unija – Bančna unija – Enotni mehanizem za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij (EMR) – Enotni sklad za reševanje (ESR) – Sklep EOR o izračunu predhodnih prispevkov za leto 2021 – Obveznost obrazložitve – Načelo dobrega upravljanja – Načelo učinkovitega sodnega varstva – Ugovor nezakonitosti – Časovna omejitev učinkov sodbe“

1. Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Enotni mehanizem za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij – Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje – Predmet – Logika zavarovanja – Zagotovilo, da finančni sektor zagotavlja zadostna finančna sredstva – Spodbujanje institucij k sprejetju manj tveganih načinov delovanja

   (Uredba št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, uvodna izjava 41; Direktiva 2014/59 Evropskega parlamenta in Sveta, uvodne izjave od 105 do 107)

   (Glej točko 42.)

2. Temeljne pravice – Listina o temeljnih pravicah – Enako obravnavanje – Ureditev Unije na posebnem področju delovanja – Različne posledice za nekatere gospodarske subjekte glede na njihov individualni položaj ali nacionalna pravila – Načelo prepovedi diskriminacije – Kršitev – Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 21)

   (Glej točko 60.)

3. Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Pooblastilo Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov – Obseg – Kompleksne presoje in ocene – Široka diskrecijska pravica – Direktiva 2014/59 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij – Določitev meril za prilagoditev predhodnih prispevkov – Sodni nadzor – Meje

   (člen 290 PDEU; Direktiva 2014/59 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 103(7); Uredba Komisije 2015/63, člena 6 in 7 ter Priloga I)

   (Glej točke od 151 do 153 in 155.)

4. Pravo Evropske unije – Načela – Pravna varnost – Ureditev Unije – Zahtevi jasnosti in natančnosti – Meje

   (Glej točke od 189 do 192.)

5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje (ESR) – Neobstoj potrebe, da se v tem sklepu navedejo vsi elementi, ki omogočajo preverjanje pravilnosti izračuna prispevkov – Uravnoteženje obveznosti obrazložitve s splošnim načelom varovanja poslovne skrivnosti zadevnih institucij – Zakonitost določb Delegirane uredbe 2015/63, ki se nanašajo na metodologijo za izračun predhodnih prispevkov v ESR

   (člen 296, drugi odstavek, PDEU; Uredba št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta; Direktiva 2014/59 Evropskega parlamenta in Sveta; Uredba Komisije 2015/63)

   (Glej točke od 195 do 198, 214, 216 in 217.)

6. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Obseg – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje (ESR) – Načelo kontradiktornosti – Izjeme – Splošno načelo varovanja poslovne skrivnosti – Uravnoteženje – Dopustnost

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta; Direktiva 2014/59 Evropskega parlamenta in Sveta; Uredba Komisije 2015/63, členi od 4 do 7 in 9 ter Priloga I)

   (Glej točke od 246 do 251 in od 254 do 258.)

7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Zagotovitev pojasnil o obrazložitvi akta s strani avtorja med postopkom pred sodiščem Unije – Pogoji – Neobstoj protislovij in obveznost skladnosti pojasnil z navedeno obrazložitvijo

   (člen 296, drugi odstavek, PDEU)

   (Glej točke od 293 do 296.)

Povzetek

La Banque postale (v nadaljevanju: tožeča stranka) je kreditna institucija s sedežem v Franciji.

Enotni odbor za reševanje (EOR) je 14. aprila 2021 sprejel sklep, v katerem je določil ( 1 ) predhodne prispevke za leto 2021 v enotni sklad za reševanje (v nadaljevanju: ESR) kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij, med katerimi je tožeča stranka (v nadaljevanju: izpodbijani sklep). ( 2 )

Splošno sodišče, pri katerem je bila zoper izpodbijani sklep vložena ničnostna tožba, ki ji je bilo ugodeno, je po tem, ko je zavrnilo več ugovorov nezakonitosti zoper Uredbo št. 806/2014, Delegirano uredbo 2015/63 ( 3 ) in Izvedbeno uredbo 2015/81 ( 4 ), podalo pomembna pojasnila o, prvič, obsegu obveznosti obrazložitve, ki jo ima EOR, in drugič, njeni povezavi s spoštovanjem načel dobrega upravljanja in učinkovitega sodnega varstva.

Presoja Splošnega sodišča

Na prvem mestu, tožeča stranka se je, kar zadeva tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, sklicevala na neobstoj obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi z določitvijo letne ciljne ravni.

Splošno sodišče je najprej spomnilo, da morajo v skladu z veljavno zakonodajo do konca prvotnega obdobja osmih let od 1. januarja 2016 (v nadaljevanju: prvotno obdobje) razpoložljiva finančna sredstva ESR doseči končno ciljno raven, ki ustreza vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na ozemlju vseh držav članic, ki sodelujejo v EMR. Dalje, v prvotnem obdobju je treba predhodne prispevke časovno razporediti kar se da enakomerno, dokler ni dosežena končna ciljna raven. Poleg tega vsako leto prispevki, ki jih morajo plačati vse institucije z dovoljenjem na ozemlju vseh držav članic, ki sodelujejo v EMR, ne presegajo 12,5 % končne ciljne ravni. Poleg tega, kar zadeva metodo izračuna predhodnih prispevkov, EOR določi njihov znesek na podlagi letne ciljne ravni, pri čemer upošteva končno ciljno raven, in na podlagi povprečnega zneska kritih vlog v preteklem letu – izračunanega četrtletno – vseh institucij z dovoljenjem na ozemlju vseh držav članic, ki sodelujejo v EMR. Nazadnje, EOR izračuna predhodni prispevek za vsako institucijo na podlagi letne ciljne ravni, ki se mora določiti glede na končno ciljno raven in v skladu z metodologijo iz Delegirane uredbe 2015/63.

V obravnavani zadevi je EOR, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, za prispevno obdobje 2021 znesek letne ciljne ravni določil na 11.287.677.212,56 EUR. V navedenem sklepu je v bistvu pojasnil, da je treba letno ciljno raven določiti na podlagi analize, ki se nanaša na razvoj kritih vlog v preteklih letih, na vse upoštevne spremembe gospodarskega položaja, na analizo kazalnikov v zvezi s fazo poslovnega cikla in na učinke, ki naj bi jih prociklični prispevki imeli na finančni položaj institucij. EOR je menil, da je primerno določiti koeficient, ki temelji na tej analizi in finančnih sredstvih, ki so na voljo v ESR (v nadaljevanju: koeficient), ter je ta koeficient uporabil za osmino povprečnega zneska kritih vlog v letu 2020, da bi dosegel letno ciljno raven. Nato je predstavil pristop, uporabljen za določitev koeficienta. Glede na te preudarke je EOR vrednost koeficienta določil na 1,35 %. Nato je znesek letne ciljne ravni izračunal tako, da je povprečni znesek kritih vlog v letu 2020 pomnožil s tem koeficientom in rezultat tega izračuna delil z osem.

V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav mora EOR institucijam v izpodbijanem sklepu zagotoviti pojasnila v zvezi z metodo za določitev letne ciljne ravni, morajo biti ta pojasnila koherentna s pojasnili, ki jih je EOR podal med sodnim postopkom in ki se nanašajo na metodo, ki je bila dejansko uporabljena. To pa ne velja za obravnavani primer.

EOR je namreč na obravnavi navedel, da je letno ciljno raven za prispevno obdobje 2021 določil z uporabo metode v štirih fazah, od katerih je pri zadnjih dveh šlo za to, da so se od končne ciljne ravni odštela finančna sredstva, ki so na voljo v ESR, da bi se izračunal znesek, ki je še moral biti pobran do konca prvotnega obdobja, in ta znesek delil s tri.

Splošno sodišče pa je ugotovilo, da zadnja dva koraka tega izračuna v matematični formuli, ki je v izpodbijanem sklepu predstavljena kot podlaga za določitev zneska letne ciljne ravni, nista nikjer izražena.

Poleg tega te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvijo EOR, da je maja 2021 objavil opisni obrazec, ki je vseboval razpon morebitnih zneskov končne ciljne ravni, na svojem spletnem mestu pa znesek finančnih sredstev, ki so na voljo v ESR. Ne glede na to, ali je tožeča stranka dejansko vedela za te zneske, ti namreč sami po sebi tožeči stranki niso omogočili, da razume, da je EOR zadnja dva koraka izračuna dejansko uporabil, pri čemer je treba pojasniti še, da v matematični formuli nista niti omenjena.

Podobna neskladja vplivajo tudi na način določitve koeficienta 1,35 %, ki pa ima ključno vlogo pri tej matematični formuli. Iz pojasnil, ki jih je EOR podal na obravnavi, namreč izhaja, da je bil ta koeficient določen tako, da je bilo z njim mogoče utemeljiti rezultat izračuna zneska letne ciljne ravni, torej po tem, ko je EOR ta znesek izračunal z uporabo štirih korakov dejansko uporabljene metode. Ta pristop pa nikakor ni razviden iz izpodbijanega sklepa.

Poleg tega razpon, v katerem je bil glede na opisni obrazec znesek ocenjene končne ciljne ravni, ni bil v skladu z razponom stopnje rasti kritih vlog med 4 % in 7 %, navedenim v izpodbijanem sklepu. EOR je namreč na obravnavi navedel, da je za določitev letne ciljne ravni upošteval 4‑odstotno stopnjo rasti kritih vlog, ki je najnižja stopnja drugega razpona, in da je tako dosegel ocenjeno končno ciljno raven 75 milijard EUR, ki je najvišja vrednost prvega razpona. Tako se izkaže, da med tema razponoma obstaja neskladnost. V teh okoliščinah tožeča stranka ni mogla ugotoviti, kako je EOR uporabil razpon, ki se nanaša na stopnjo razvoja teh vlog, da bi prišel do izračuna ocenjene končne ciljne ravni.

Splošno sodišče je v zvezi z določitvijo letne ciljne ravni štelo, da metoda, ki jo je EOR dejansko uporabil in kot je bila pojasnjena na obravnavi, ne ustreza metodi, opisani v izpodbijanem sklepu, tako da pravih razlogov, iz katerih je bila ta ciljna raven določena, na podlagi izpodbijanega sklepa niso mogle opredeliti niti institucije niti Splošno sodišče. Izpodbijani sklep je torej v zvezi z določitvijo letne ciljne ravni pomanjkljivo obrazložen.

Na drugem mestu, kar zadeva tožbena razloga v zvezi s kršitvijo načela dobrega upravljanja in načela učinkovitega sodnega varstva s strani EOR, so se trditve tožeče stranke natančneje nanašale na to, da v izpodbijanem sklepu ni podatkov o določitvi „stopnje prilagoditve kritih vlog“, ki je bila uporabljena za določitev letne ciljne ravni, se pravi koeficienta.

V zvezi s tem je Splošno sodišče opozorilo, da je EOR kršil obveznost obrazložitve pri določitvi letne ciljne ravni.

Vendar iz člena 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in sodne prakse izhaja, da je obrazložitev odločbe organa Unije eden od pogojev za učinkovitost načel dobrega upravljanja in učinkovitega sodnega varstva.

Splošno sodišče je iz tega sklepalo, da pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi z določitvijo letne ciljne ravni prav tako pomeni kršitev načela dobrega upravljanja in načela učinkovitega sodnega varstva. Navedena tožbena razloga je torej sprejelo.

Ob upoštevanju očitkov nezakonitosti izpodbijanega sklepa je Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko.

Vendar je v okoliščinah obravnavane zadeve odločilo, da učinke navedenega sklepa v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, ohrani, dokler v razumnem roku, ki ne sme presegati šestih mesecev od dneva razglasitve te sodbe, ne začne veljati nov sklep EOR o določitvi predhodnega prispevka tožeče stranke v ESR za prispevno obdobje 2021.

( 1 ) V skladu s členom 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

( 2 ) Sklep SRB/ES/2021/22 Enotnega odbora za reševanje z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2021.

( 3 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).

( 4 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/81 z dne 19. decembra 2014 o določitvi enotnih pogojev za uporabo Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje (UL 2015, L 15, str. 1).