Zadeva T‑53/21

EVH GmbH

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 20. decembra 2023

„Konkurenca – Koncentracije – Nemška trga za električno energijo in plin – Sklep, s katerim je bila koncentracija razglašena za združljivo z notranjim trgom – Obveznost obrazložitve – Pojem ‚ena sama koncentracija‘ – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Pravica do izjave – Razmejitev trga – Obdobje analize – Presoja učinkov koncentracije na konkurenco – Očitne napake pri presoji – Zaveze – Dolžnost skrbnega ravnanja“

1. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Ena sama koncentracija – Pojem – Pogoji – Medsebojno odvisne koncentracije, ki enemu ali več podjetjem omogočajo neposredni ali posredni ekonomski nadzor nad dejavnostjo enega ali več drugih podjetij – Pridobitev nadzora neodvisnih podjetij nad različnimi cilji v okviru izmenjave sredstev – Izključitev – Neobstoj funkcionalne povezave med zadevnimi koncentracijami

   (Uredba Sveta št. 139/2004, uvodna izjava 20 in člen 3(1))

   (Glej točke od 82 do 86 in od 97 do 102.)

2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep o uporabi pravil s področja koncentracij podjetij – Sklep o odobritvi koncentracije

   (člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2, 6(1)(c) in 8(2))

   (Glej točke od 107 do 110, od 112 do 116, 118, 119 in 125.)

3. Koncentracije podjetij – Upravni postopek – Obveznosti Komisije do kvalificiranih tretjih oseb – Pravica do izjave – Obseg

   (Uredba Sveta št. 139/2004, člen 18(4); Uredba Komisije št. 802/2004, člena 11(c) in 16(1))

   (Glej točke od 131 do 143 in od 146 do 148.)

4. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Sklep Komisije o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Zahteve, ki izhajajo iz načela učinkovitega sodnega varstva – Obveznost objave – Obseg – Objava povzetka spornega sklepa več kot eno leto po njegovem sprejetju – Neobstoj vpliva na veljavnost navedenega sklepa

   (členi 15, 296 in 297(2) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 139/2004, členi 6(1)(c), 8(2) in 20(1))

   (Glej točke od 164 do 168.)

5. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Sprejetje sklepa o združljivosti koncentracije z notranjim trgom – Zaveze zadevnih podjetij, zaradi katerih je priglašena koncentracija združljiva z notranjim trgom – Diskrecijska pravica – Sodni nadzor – Meje

   (člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2, 6(1)(c) in 8(2))

   (Glej točke od 171 do 177.)

6. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Upoštevanje podatkov, ki sta jih predložili stranki, udeleženi v koncentraciji – Dopustnost

   (Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2, 6(1)(c) in 8(2))

   (Glej točke od 185 do 188.)

7. Ničnostna tožba – Nadzor zakonitosti – Merila – Upoštevanje samo dejanskih in pravnih okoliščin, ki so obstajale na datum sprejetja spornega akta – Trditev, ki se nanaša na analizo, ki je bila narejena po sprejetju navedenega akta, vendar temelji na podatkih, ki so obstajali na datum sprejetja tega akta – Dopustnost – Pogoji

   (člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, člena 2 in 8(2))

   (Glej točke 194, 195 in od 198 do 201.)

8. Koncentracije podjetij – Presoja združljivosti z notranjim trgom – Vzpostavitev ali krepitev prevladujočega položaja, ki bistveno ovira učinkovito konkurenco na notranjem trgu – Pregled Komisije – Prospektivna analiza – Razmejitev obdobja analize – Merila

   (Uredba Sveta št. 139/2004, člen 2(2) in (3))

   (Glej točke od 230 do 233, 406 in 407.)

9. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Opredelitev zadevnega trga – Merila – Zamenljivost proizvodov – Zamenljivost z vidika povpraševanja – Presoja zamenljivosti maloprodajne dobave električne energije in plina v okviru osnovne oskrbe oziroma v okviru posebnih pogodb

   (Uredba Sveta št. 139/2004, člen 2)

   (Glej točke od 252 do 274.)

10. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Opredelitev zadevnega trga – Vpliv prejšnje prakse odločanja Komisije – Neobstoj

    (Uredba Sveta št. 139/2004, člen 2)

    (Glej točke od 275 do 277 in 308.)

11. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Opredelitev zadevnega trga – Koncentracija dveh podjetij, ki dobavljata energijo, v okviru katere je predvidena izmenjava sredstev – Dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija opredelitev zadevnih trgov – Nujnost predložitve resnih indicev, ki oprijemljivo dokazujejo obstoj konkurenčnih težav, ki zahtevajo preučitev s strani Komisije – Nezadostnost elementov, ki jih je predložila stranka, ki izpodbija uporabljeni pristop

    (Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2, 6(1)(c) in 8(2))

    (Glej točki 313 in 314.)

12. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Opredelitev zadevnega trga – Možnost, da Komisija pusti to opredelitev odprto – Pogoji

    (Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2, 6(1)(b) in (c) ter 8(2))

    (Glej točke 323, 329 in 336.)

13. Koncentracije podjetij – Presoja združljivosti z notranjim trgom – Vzpostavitev ali krepitev prevladujočega položaja, ki bistveno ovira učinkovito konkurenco na notranjem trgu – Pregled Komisije – Presoja protikonkurenčnih učinkov koncentracije – Indici – Veliki tržni deleži

    (Uredba Sveta št. 139/2004, uvodna izjava 32 in člen 2; Obvestilo Komisije 2004/C 31/03, točki 17 in 18)

    (Glej točke od 356 do 359.)

14. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Sklep Komisije o združljivosti koncentracije z notranjim trgom – Presoja protikonkurenčnih učinkov koncentracije – Dokazno breme, ki je na strani stranke, ki izpodbija analizo Komisije v zvezi s tem

    (Uredba Sveta št. 139/2004, členi 2, 6(1)(c) in 8(2))

    (Glej točke od 391 do 395, 400, 401, 412, 413, 421, 423, od 433 do 435, 440, 445, 454, 465 in 467.)

15. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Ekonomske presoje – Diskrecijska pravica – Dolžnost skrbnega ravnanja – Obseg

    (Uredba Sveta št. 139/2004)

    (Glej točke od 489 do 493.)

Povzetek

Družbi nemškega prava RWE AG in E.ON SE sta marca 2018 sporočili, da želita izvesti kompleksno izmenjavo sredstev s tremi koncentracijami (v nadaljevanju: celotna koncentracija).

S prvo koncentracijo je družba RWE, ki deluje v celotni verigi dobave električne energije v več evropskih državah, želela pridobiti izključni nadzor ali skupni nadzor nad nekaterimi proizvodnimi sredstvi družbe E.ON, dobaviteljice električne energije, ki deluje v več evropskih državah. Drugo koncentracijo je sestavljala pridobitev izključnega nadzora družbe E.ON nad dejavnostmi distribucije in maloprodaje ter določenimi proizvodnimi sredstvi družbe innogy, ki je hčerinska družba družbe RWE. S tretjo koncentracijo pa je bilo predvideno, da družba RWE pridobi 16,67 % delnic družbe E.ON.

Evropska komisija je opravila nadzor nad prvo in drugo koncentracijo, nad tretjo pa je nadzor opravil Bundeskartellamt (zvezni urad za varstvo konkurence, Nemčija).

Aprila 2018 je nemško podjetje EVH GmbH, ki na nemškem ozemlju električno energijo proizvaja tako iz konvencionalnih kot obnovljivih virov energije, obvestilo Komisijo, da želi sodelovati v postopku v zvezi s prvo in drugo koncentracijo in posledično prejeti ustrezne dokumente.

Druga koncentracija je bila Komisiji priglašena 31. januarja 2019. Komisija je s sklepom z dne 7. marca 2019 ugotovila, da zadevna koncentracija vzbuja resne dvome glede njene združljivosti z notranjim trgom in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in da je zato treba začeti postopek temeljitega preizkusa v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe št. 139/2004. ( 1 ) V okviru tega preizkusa je Komisija glede na zaveze, ki jih je ponudila družba E.ON z namenom odprave težav glede konkurence, ki jih je ugotovila Komisija, vendarle menila, da te obveznosti zadoščajo za odpravo resnih dvomov glede združljivosti koncentracije z notranjim trgom. Zato je s sklepom z dne 17. septembra 2019 koncentracijo razglasila za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP. ( 2 )

Družba EVH ( 3 ) je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornega sklepa. Splošno sodišče je to tožbo zavrnilo v celoti, pri tem pa se je deloma oprlo na premisleke, ki so podobni premislekom, na podlagi katerih je s sodbo z dne 17. maja 2023 ( 4 ) zavrnilo tožbo, ki jo je družba EVH vložila zoper sklep Komisije o razglasitvi prve koncentracije za združljivo z notranjim trgom, zlasti v zvezi s tožbenim razlogom napačne razdelitve analize celotne koncentracije, tožbenim razlogom kršitve pravice tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva in njenimi očitki o razmejitvi obdobja analize. Splošno sodišče, ki je bilo poleg tega pozvano, naj se izreče o različnih napakah, ki jih je družba EVH opredelila kot take, da lahko vplivajo na analizo, ki jo je predložila Komisija, in ugotovitve, do katerih je Komisija na podlagi tega prišla, zlasti pri opredelitvi upoštevnih trgov in analizi učinkov zadevne koncentracije na konkurenco, je izvedlo sodni nadzor, ki je v njegovi pristojnosti, ob upoštevanju posebnosti analize, ki jo mora Komisija opraviti na podlagi svojih prerogativ na področju nadzora koncentracij.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej zavrnilo več tožbenih razlogov, ki se nanašajo na napačno razdelitev analize celotne koncentracije, kršitev obveznosti obrazložitve, kršitev pravice tožeče stranke do izjave in kršitev njene pravice do učinkovitega sodnega varstva. Natančneje, glede sodelovanja v postopku, do katerega je bila družba EVH upravičena na podlagi Uredbe (ES) o koncentracijah, je Splošno sodišče poudarilo, da mora Komisija v okviru postopka nadzora koncentracij, kadar tretja oseba zaprosi za zaslišanje in izkaže zadosten interes za to, to osebo obvestiti o naravi in predmetu postopka, kolikor je to potrebno, da se ji omogoči, da učinkovito predstavi svoje stališče o koncentraciji, ne da bi ji bila podeljena pravica do dostopa do vseh listin v spisu. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je tožeča stranka dobro poznala naravo in predmet zadevnega postopka. V teh okoliščinah Komisiji ne more očitati, da ji ni posredovala vseh informacij, s katerimi je razpolagala, niti da je posledično kršila njeno pravico do izjave.

Nato je Splošno sodišče preučilo tožbeni razlog očitnih napak Komisije pri presoji združljivosti zadevne koncentracije z notranjim trgom. V zvezi s tem je Splošno sodišče najprej spomnilo, da ima Komisija pri izvajanju pristojnosti, ki so ji podeljene z Uredbo (ES) o koncentracijah, določeno diskrecijsko pravico zlasti glede kompleksnih gospodarskih presoj, ki jih mora v zvezi s tem opraviti. Zato se mora pri nadzoru, ki ga opravi sodišče Unije nad izvajanjem take diskrecijske pravice, upoštevati polje proste presoje, ki je priznano Komisiji.

Po tem, ko je Splošno sodišče to pojasnilo, je najprej ugotovilo, da preučitev pogojev, pod katerimi je Komisija preučila spis, ne razkriva nobenega elementa, s katerim bi bilo mogoče podpreti trditev družbe EVH, da je Komisija svojo analizo utemeljila s tem, da ni upoštevala vseh ustreznih podatkov. V zvezi s tem je Splošno sodišče poudarilo, da mora Komisija uskladiti potrebo po izvedbi celovite raziskave, da bi imela vse informacije, upoštevne za svojo presojo, z zahtevo po hitrosti, ki jo mora spoštovati, v celotnem postopku nadzora nad koncentracijami. V teh okoliščinah je Splošno sodišče ugotovilo, prvič, da Komisiji ni mogoče očitati, da se je oprla izključno na informacije, ki so jih posredovale stranke, udeležene v koncentraciji, če ni indicev za njihovo nepravilnost in če so to vsi pomembni podatki, ki jih je treba upoštevati pri presoji kompleksnega položaja. Poleg tega je Splošno sodišče spomnilo, da tožeča stranka lahko predloži študije, ki so bile pripravljene posebej za izpodbijanje zakonitosti izpodbijanega sklepa, če ne pomenijo poskusa spremembe pravnega in dejanskega okvira, ki je bil predhodno predložen Komisiji za sprejetje izpodbijanega sklepa. V obravnavani zadevi pa študije, ki jih je predložila tožeča stranka, temeljijo na drugačnih podatkih od tistih, ki so obstajali ob sprejetju izpodbijanega sklepa, tako da z njimi ni mogoče dokazati, da Komisija ni upoštevala nekaterih podatkov. Po drugi strani je Splošno sodišče ugotovilo, da je bila prva raziskava trga opravljena pravilno, in nato presodilo, da očitek, ki se nanaša na domnevno neupoštevanje nekaterih podatkov, ni utemeljen.

Potem ko je Splošno sodišče ugotovilo, da družba EVH Komisiji ne more utemeljeno očitati napačne razmejitve obdobja analize iz razlogov, ki se v bistvu nanašajo na prospektivnost analize, ki jo je ta zahtevala, v skladu s preudarki, ki jih je v zvezi s tem navedlo v sodbi z dne 17. maja 2023, je nato preučilo očitke v zvezi z napačno opredelitvijo upoštevnih trgov. ( 5 )

V zvezi s tem se je Splošno sodišče na prvem mestu izreklo o razmejitvi trgov maloprodajne dobave električne energije in plina, ki se je v obravnavanem primeru izpodbijala tako glede proizvodov kot glede njihovega geografskega obsega. Splošno sodišče je najprej poudarilo, da se je Komisija, da bi na proizvodnem trgu razlikovala med odjemalci, ki so deležni osnovne oskrbe, in tistimi, ki so imeli posebne pogodbe, oprla na analizo konkurence glede zamenljivosti med osnovnimi pogodbami in posebnimi pogodbami o oskrbi zadevnih odjemalcev, pri čemer je v obravnavanem primeru ugotovila, da raven te zamenljivosti ni zadostna, nato pa menilo, da družba EVH ni uspela dokazati napake pri presoji, ki naj bi jo storila Komisija, ko je glede na navedeno ugotovitev razlikovala med tema načinoma oskrbe. Prav tako je Komisija tudi pri opredelitvi geografskega trga brez očitne napake pri presoji ugotovila, da ima maloprodajna dobava električne energije in plina gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem v okviru osnovne oskrbe lokalno razsežnost, ki je omejena na zadevno območje osnovne oskrbe, in da ima maloprodajna dobava električne energije in plina gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem v okviru posebnih pogodb nacionalno razsežnost z lokalnimi elementi.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je glede trgov merilnih storitev in električne mobilnosti ugotovilo, da tožeča stranka, nasprotno, Komisiji neutemeljeno očita, da je pustila odprto vprašanje opredelitve upoštevnega trga vsakokrat zadevnih proizvodov, ker je izrecno navedla, da na podlagi nobene od opredelitev trga ni mogoče ugotoviti obstoja znatne ovire učinkovite konkurence zaradi koncentracije, ne da bi bila v zvezi s tem dokazana očitna napaka pri presoji. Po mnenju Splošnega sodišča to velja tudi, če Komisija ugotovi obstoj protikonkurenčnih posledic ne glede na sprejeto opredelitev, če po spremembah, ki so jih izvedla zadevna podjetja, koncentracija ne glede na opredelitev zadevnega trga verjetno ne bo več znatno ovirala učinkovite konkurence.

Nazadnje, Splošno sodišče je preučilo očitke, ki se nanašajo na napačno presojo učinkov koncentracije.

Na prvem mestu, kar zadeva učinke na maloprodajne trge dobave električne energije in plina, preučitev dejavnikov, na katere je Komisija oprla svojo analizo, ne razkriva nobene očitne napake pri presoji Komisije v delu, v katerem je menila, da koncentracija ne bi znatno ovirala učinkovite konkurence na zadevnih trgih v okviru osnovne oskrbe v Nemčiji. Iz te preučitve prav tako izhaja, da je Komisija zadostno analizirala učinke koncentracije na trge, na katere se nanašajo posebne pogodbe, ne da bi storila očitno napako pri presoji zlasti glede ustvarjanja zmogljivosti ali motivacij za morebitno cenovno strategijo z negativnimi maržami, da bi izrinila majhne konkurente ali zasedla vsa prva mesta na lestvicah spletnih mest za primerjavo cen.

Na drugem mestu, kar zadeva učinke na trge distribucije električne energije in plina, tožeča stranka prav tako ne more utemeljeno očitati Komisiji, da ni zadostno preučila učinkov dejavnosti, ki so se razvijale na teh trgih, in da je glede na dokaze, ki jih je v zvezi s tem navedla Komisija, očitno napačno presodila te učinke.

Na tretjem mestu, Splošno sodišče je podobno ugotovilo glede učinkov koncentracije na trge merilnih storitev in električne mobilnosti. Natančneje, glede tega zadnjega je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija opravila skladno in celovito analizo konkurenčnih dejavnikov z vidika najmanjšega možnega trga, tudi zunaj avtoceste, zlasti glede na tržne deleže strank, udeleženih v koncentraciji, njihovo konkurenčno bližino, strukturo trga in ovire za vstop na trg, ne da bi tožeča stranka dokazala, da so bili podatki, ki jih je uporabila Komisija, nepravilni.

Na četrtem in zadnjem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo očitek, ki se nanaša na napačno presojo učinkov rešitev za stranke, ki temeljijo na podatkih navedenih strank. V teh okoliščinah je Splošno sodišče nazadnje menilo, da Komisiji prav tako ni mogoče očitati, da je iz katerega koli razloga kršila dolžnost skrbnega ravnanja, ki jo ima pri izvajanju svojih prerogativ.

Glede na vse te premisleke je Splošno sodišče zato tožbo v celoti zavrnilo.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).

( 2 ) Sklep C(2019) 6530 final z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (zadeva M.8870 – E.ON/Innogy).

( 3 ) Opozoriti je treba, da je tudi deset drugih podjetij vložilo ničnostne tožbe zoper ta isti sklep. Vse te tožbe je Splošno sodišče bodisi zavrglo kot nedopustne (sodba z dne 20. decembra 2023, Stadtwerke Frankfurt am Main/Komisija, T‑63/21) bodisi zavrnilo kot neutemeljene (sodbe z dne 20. decembra 2023, Stadtwerke Leipzig/Komisija (T‑55/21), TEAG/Komisija (T‑56/21), Stadtwerke Hameln Weserbergland/Komisija (T‑58/21), eins energie in sachsen/Komisija (T‑59/21), Naturstrom/Komisija (T‑60/21), EnergieVerbund Dresden/Komisija (T‑61/21), GGEW/Komisija (T‑62/21), Mainova/Komisija (T‑64/21) in enercity/Komisija (T‑65/21)).

( 4 ) Sodba z dne 17. maja 2023, EVH/Komisija (T‑312/20, EU:T:2023:252).

( 5 ) V obravnavanem primeru je Komisija zaradi dejavnosti, ki sta jih opravljali stranki, udeleženi v zadevni koncentraciji, pri analizi razlikovala med štirimi trgi, in sicer med trgom električne energije in plina, trgom merilnih storitev in trgom električne mobilnosti.