Zadeva C‑700/21

O. G.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte costituzionale)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 6. junija 2023

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Člen 4, točka 6 – Cilj ponovne vključitve v družbo – Državljani tretjih držav, ki se nahajajo ali prebivajo na ozemlju izvršitvene države članice – Enako obravnavanje – Člen 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah“

1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Nalog za prijetje, izdan za izvršitev zaporne kazni ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti – Zahtevana oseba, ki se nahaja ali prebiva v izvršitveni državi članici v smislu člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa – Polje proste presoje izvršitvene države članice pri določitvi primerov, v katerih je mogoče zavrniti predajo osebe, ki spada na področje uporabe navedenega člena 4, točka 6 – Meje – Spoštovanje načela enakosti pred zakonom, zagotovljenega s členom 20 Listine o temeljnih pravicah – Ohranitev polja proste presoje, ki ga izvršitveni pravosodni organ potrebuje, da lahko odloči o zavrnitvi izvršitve evropskega naloga za prijetje glede na cilj ponovne vključitve v družbo

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 20 in 51(1); Okvirni sklep Sveta 2002/584, člen 4, točka 6)

   (Glej točke od 36 do 38, 40, 53, 55 in 56.)

2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Nalog za prijetje, izdan za izvršitev zaporne kazni ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti – Zahtevana oseba, ki se nahaja ali prebiva v izvršitveni državi članici v smislu člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa – Pogoji za neizvršitev naloga za prijetje – Pojma prebivati in nahajati se – Zaveza izvršitvene države članice, da bo izvršila kazen – Legitimni interes, ki upravičuje izvršitev kazni v izvršitveni državi članici – Cilj ponovne vključitve v družbo po izvršitvi kazni – Elementi, ki jih mora izvršitveni pravosodni organ upoštevati pri presoji, ali med zahtevano osebo in izvršitveno državo članico obstajajo zadostne vezi, ki upravičujejo zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje

   (Direktiva Sveta 2003/109, uvodna izjava 12; okvirna sklepa Sveta 2002/584, člen 4, točka 6, in 2008/909, uvodna izjava 9 in člen 25)

   (Glej točke od 46 do 49, od 61 do 65 in od 67 do 68 ter točko 2 izreka.)

3. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Neizvršitev, omejena le na domače državljane in državljane drugih držav članic ob absolutni in samodejni izključitvi državljanov tretjih držav – Nedopustnost

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 20; Okvirni sklep Sveta 2002/584, člen 4, točka 6)

   (Glej točke 51, 57 in 58 ter točko 1 izreka.)

Povzetek

O. G., moldavski državljan, je bil v Romuniji obsojen na petletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve in poneverbe zneskov, dolgovanih za plačilo dohodnine in DDV, ki ju je storil med septembrom 2003 in aprilom 2004. Judecătoria Brașov (sodišče prve stopnje v Brașovu, Romunija) je 13. februarja 2012 zoper O. G., ki se je medtem preselil v Italijo, izdalo evropski nalog za prijetje zaradi izvršitve zaporne kazni.

Pristojno višje sodišče ( 1 ) je s prvo sodbo z dne 7. julija 2020 odredilo predajo O. G. odreditvenemu pravosodnemu organu. O. G. je zoper to sodbo vložil pritožbo pri Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija), ki je to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču.

V skladu s pravom Unije ( 2 ) lahko države članice izvršitev evropskega naloga za prijetje zavrnejo le iz razlogov, ki izhajajo iz Okvirnega sklepa 2002/584, ( 3 ) med katerimi so razlogi za fakultativno neizvršitev, ki so razlogi, ki jih države članice pri prenosu navedenega okvirnega sklepa lahko določijo, ni jim pa tega treba storiti. Eden od teh razlogov se nanaša na možnost izvršitvenega pravosodnega organa, da zavrne izvršitev takega naloga, če je bil izdan zaradi izvršitve zaporne kazni, kadar se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi članici ali je državljan ali prebivalec te države, in se ta država zaveže, da bo izvršila to kazen v skladu s svojim nacionalnim pravom. ( 4 )

Višje sodišče je ugotovilo, da ureditev, s katero je bil v italijansko pravo prenesen ta razlog za fakultativno neizvršitev, omejuje možnost zavrnitve predaje le na italijanske državljane in državljane drugih držav članic Unije, pri čemer so izključeni državljani tretjih držav, tudi če ti dokažejo, da so vzpostavili močne ekonomske, poklicne ali čustvene vezi v Italiji.

Ker je višje sodišče menilo, da je trajnost družinskih in poklicnih vezi O. G. v Italiji zadostno dokazana, je pri Corte costituzionale (ustavno sodišče, Italija), ki je predložitveno sodišče, predložilo vprašanja o ustavnosti te ureditve. Predložitveno sodišče se sprašuje, ali ta ureditev s tem, da nalaga predajo državljanov tretjih držav, ki stalno prebivajo v Italiji, zaradi izvršitve zaporne kazni v tujini, ne omejuje neupravičeno področja uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4(6) Okvirnega sklepa, katerega cilj je zagotoviti ponovno vključitev obsojenca v družbo po koncu njegove kazni, za kar je potrebna ohranitev njegovih družinskih in socialnih vezi.

Predložitveno sodišče meni, da je treba pred preučitvijo skladnosti nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari z italijansko ustavo preučiti skladnost te ureditve s pravom Unije.

Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je na vprašanje predložitvenega sodišča o razlagi člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa razsodilo, da ta določba nasprotuje ureditvi države članice, s katero je bila prenesena in s katero je vsak državljan tretje države, ki prebiva na ozemlju te države članice, absolutno in samodejno izključen iz uporabe razloga za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je določen z navedeno določbo, ne da bi izvršitveni pravosodni organ lahko presodil vezi tega državljana z navedeno državo članico. Prav tako je pojasnilo presojo, ki jo mora opraviti ta organ, da bi ugotovil, ali je treba zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega zoper državljana tretje države, ki prebiva v izvršitveni državi članici, in elemente, ki lahko kažejo, ali med njim in izvršitveno državo članico obstajajo vezi, ki dokazujejo, da je v to državo dovolj vključen in da bo zato izvršitev zaporne kazni, ki mu je bila izrečena v odreditveni državi članici, v izvršitveni državi članici prispevala k povečanju njegovih možnosti za ponovno vključitev v družbo po izvršitvi te kazni.

Presoja Sodišča

Sodišče je najprej opozorilo, da je v skladu z načelom medsebojnega priznavanja izvršitev evropskega naloga za prijetje načelo. Zavrnitev izvršitve, ki je mogoča samo iz razlogov za obvezno ali fakultativno neizvršitev, ki izhajajo iz Okvirnega sklepa, je zasnovana kot izjema, ki jo je treba razlagati ozko.

V zvezi z razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje, naštetimi v členu 4 Okvirnega sklepa, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da imajo države članice pri prenosu tega okvirnega sklepa v nacionalno pravo polje proste presoje. To pomeni, da lahko te razloge prenesejo v nacionalno pravo ali ne. Odločijo se lahko tudi za omejitev primerov, v katerih lahko izvršitveni pravosodni organ zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, s čimer se olajša predaja zahtevanih oseb v skladu z načelom medsebojnega priznavanja.

Vendar obstajajo omejitve polja proste presoje, ki ga ima država članica, kadar se odloči za prenos razloga za fakultativno neizvršitev, kot je ta iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa.

Na prvem mestu, država članica, ki se odloči za prenos tega razloga, mora spoštovati temeljne pravice in načela prava Unije, med katerimi je načelo enakosti pred zakonom, zagotovljeno s členom 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ( 5 ) ki zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.

Zahtevo, da morajo biti za ugotovitev, da gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, položaji primerljivi, je treba presojati zlasti glede na predmet in cilj akta, s katerim se zadevno razlikovanje vzpostavlja, pri čemer je treba upoštevati načela in cilje področja, na katero ta akt spada.

Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da je bilo različno obravnavanje italijanskih državljanov in državljanov drugih držav članic na eni strani ter državljanov tretjih držav na drugi, ki izhaja iz nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari, uvedeno v okviru prenosa člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa, ki ne razlikuje med tem, ali je oseba, zoper katero je izdan evropski nalog za prijetje, če ni državljan izvršitvene države članice, državljan druge države članice ali ne.

Iz besedila te določbe in cilja, ki mu sledi, je razvidno, da ni mogoče domnevati, da je državljan tretje države, zoper katerega je izdan tak evropski nalog za prijetje in ki se nahaja ali prebiva v izvršitveni državi članici, nujno v drugačnem položaju kot državljan te države članice ali državljan druge države članice, ki se nahaja ali prebiva v izvršitveni državi članici in zoper katerega je tak nalog izdan. Nasprotno, te osebe so za namene uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz te določbe lahko v primerljivem položaju, kadar so do neke stopnje vključene v izvršitveno državo članico.

Zato nacionalna ureditev, katere namen je prenos člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa, ni v skladu s členom 20 Listine, če so z njo različno obravnavani državljani te države in drugi državljani Unije na eni strani ter državljani tretjih držav na drugi strani tako, da so z njo zadnjenavedeni absolutno in samodejno izključeni od uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz Okvirnega sklepa, tudi če se ti državljani tretjih držav nahajajo ali prebivajo na ozemlju te države članice in ne da bi se upoštevala stopnja njihove vključenosti v družbo navedene države članice. Takega različnega obravnavanja namreč ni mogoče šteti za objektivno utemeljeno.

Nič pa ne nasprotuje temu, da država članica ob prenosu navedene določbe v nacionalno pravo uporabo razloga za fakultativno neizvršitev, ki ga ta določba določa, za državljane tretjih držav, za katere je izdan evropski nalog za prijetje, pogoji z zahtevo, da se ta državljan nahaja ali prebiva v njej neko minimalno neprekinjeno obdobje, če tak pogoj ne presega tega, kar je nujno za zagotovitev, da je zahtevana oseba do neke stopnje vključena v izvršitveno državo članico.

Na drugem mestu, prenos člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa ne sme povzročiti, da se izvršitvenemu pravosodnemu organu odvzame potrebna diskrecijska pravica, da lahko odloči, ali je treba glede na zastavljeni cilj ponovne vključitve v družbo izvršitev evropskega naloga za prijetje zavrniti ali ne.

Ureditev, kakršna je ta v obravnavani zadevi, pa ogroža cilj ponovne vključitve v družbo s tem, da izvršitvenemu pravosodnemu organu odvzema pooblastilo za presojo, ali vezi državljana tretje države, zoper katerega je bil izdan evropski nalog za prijetje, z izvršitveno državo članico zadostujejo za ugotovitev, ali bo izvršitev kazni v tej državi prispevala k povečanju njegovih možnosti za ponovno vključitev v družbo po prestani kazni.

Sodišče je na drugem mestu pojasnilo, da mora izvršitveni pravosodni organ pri presoji, ali je treba zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega zoper državljana tretje države, ki se nahaja ali prebiva na ozemlju izvršitvene države članice, celovito preučiti vse konkretne elemente, ki opredeljujejo položaj zahtevane osebe in ki lahko kažejo, ali med to osebo in izvršitveno državo članico obstajajo vezi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je v to državo dovolj vključena. Ti elementi vključujejo družinske, jezikovne, kulturne, socialne ali ekonomske vezi državljana tretje države z izvršitveno državo članico ter naravo, trajanje in pogoje njegovega bivanja v tej državi članici.

Natančneje, kadar je zahtevana oseba središče svojega družinskega življenja in svojih interesov vzpostavila v izvršitveni državi članici, je treba upoštevati, da je ponovna vključitev te osebe v družbo po tem, ko je tam prestala kazen, lažja, saj lahko s svojo družino in bližnjimi vzdržuje redne in pogoste stike.

( 1 ) Corte d'appello di Bologna (višje sodišče v Bologni, Italija, v nadaljevanju: višje sodišče).

( 2 ) Člen 1(2) in člena 4 ter 4a Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34).

( 3 ) V nadaljevanju: Okvirni sklep.

( 4 ) Razlog za fakultativno neizvršitev iz člena 4(6) Okvirnega sklepa.

( 5 ) V nadaljevanju: Listina.