Zadeva C‑402/21

Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid in drugi

proti

S
in
Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad van State)

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 9. februarja 2023

„Predhodno odločanje – Pridružitveni sporazum EGS‑Turčija – Sklep št. 1/80 – Člena 6 in 7 – Turški državljani, ki so že vključeni na trg dela države članice gostiteljice in imajo s tem povezano pravico do prebivanja – Odločbe nacionalnih organov o odvzemu pravice do prebivanja turškim državljanom, ki v zadevni državi članici zakonito prebivajo več kot 20 let, ker predstavljajo sedanjo, resnično in dovolj resno grožnjo temeljnemu družbenemu interesu – Člen 13 – Klavzula ‚standstill‘ – Člen 14 – Utemeljitev – Razlogi javnega reda“

1. Mednarodni sporazumi – Pridružitveni sporazum EGS‑Turčija – Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravilo standstill iz člena 13 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80 – Področje uporabe – Turški državljani, ki so imetniki pravic iz člena 6 oziroma člena 7 tega sklepa – Vključitev

   (Sklep Pridružitvenega sveta št. 1/80 EGS‑Turčija, členi 6, 7 in 13)

   (Glej točke od 53 do 56 in od 58 do 60 ter točko 1 izreka.)

2. Mednarodni sporazumi – Pridružitveni sporazum EGS‑Turčija – Prosto gibanje oseb – Delavci – Omejitve, utemeljene z javnim redom, javno varnostjo ali javnim zdravjem – Obseg – Nacionalna ureditev, ki omogoča odvzem pravice do prebivanja turških državljanov, ki predstavljajo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo družbenemu interesu – Utemeljitev – Pogoji – Sorazmernost – Predhodna in individualna presoja trenutnega položaja teh državljanov

   (Sklep Pridružitvenega sveta št. 1/80 EGS-Turčija, členi 6, 7, 13 in 14(1); Direktiva Sveta 2003/109, člen 12)

   (Glej točke 66, od 68 do 73, 75 in 77 ter točko 2 izreka.)

Povzetek

Na Nizozemskem se dovoljenje za stalno prebivanje tujemu državljanu lahko med drugim odvzame, če je bil obsojen za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora treh let ali več, in če skupno trajanje izrečenih kazni dosega določen prag. Do leta 2012 pa je bil odvzem prepovedan, če je državljan v tej državi zakonito prebival vsaj 20 let. Po zakonodajni spremembi julija 2012, ki jo je spodbudilo spremenjeno dojemanje varstva javnega reda v nizozemski družbi, je bila ta prepoved odpravljena. ( 1 )

Na podlagi te nove zakonodaje je bilo S, E in C, trem turškim državljanom, ki že več kot 20 let zakonito prebivajo na Nizozemskem, z odločbami Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (državni sekretar za pravosodje in varnost, Nizozemska) odvzeto dovoljenje za stalno prebivanje. Odvzem je bil utemeljen z večkratnimi kazenskimi obsodbami v času njihovega prebivanja, z resnostjo kaznivih dejanj in skupnim trajanjem zapornih kazni, ki so dosegale zahtevani prag, ter z dejstvom, da je to ravnanje predstavljalo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo temeljnemu družbenemu interesu.

Tožbe zoper te odločbe, ki so jih S, E in C vložili pri rechtbank Den Haag (prvostopenjsko sodišče v Haagu, Nizozemska), so pripeljale do različnih izidov glede uporabe člena 13 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80, ( 2 ) ki velja od 1. decembra 1980, v obravnavani zadevi. Ta določba vsebuje klavzulo standstill, ki državam članicam prepoveduje uvedbo novih omejitev v zvezi s pogoji dostopa na trg dela za turške delavce in njihove družinske člane, ki so z vidika prebivanja in zaposlitve zakonito na njihovem ozemlju. Vendar je v skladu s členom 14 Sklepa št. 1/80 uporaba njegovih določb o zaposlovanju in prostem gibanju delavcev lahko predmet omejitev, utemeljenih med drugim z razlogi javnega reda.

Raad van State (državni svet, Nizozemska), ki je odločal v pritožbenem postopku v okviru teh tožb, je odločil, da Sodišču postavi vprašanje glede področja uporabe in medsebojne povezave členov 13 in 14 Sklepa št. 1/80.

Sodišče je v sodbi potrdilo, da se člen 13 Sklepa št. 1/80 uporablja za turške državljane, ki že imajo pravice na področju zaposlovanja in prostega gibanja na podlagi tega sklepa. Poleg tega je pojasnilo, pod katerimi pogoji je novo omejitev teh pravic, zoper katero lahko turški državljani uveljavljajo navedeni člen 13, mogoče utemeljiti z zahtevami javnega reda v smislu člena 14 Sklepa št. 1/80.

Presoja Sodišča

Sodišče je na prvem mestu preučilo področje uporabe klavzule standstill iz člena 13 Sklepa št. 1/80. Opozorilo je na sodno prakso, v skladu s katero ima ta klavzula neposredni učinek in jo je treba ob upoštevanju cilja Sklepa št. 1/80, ki je vzpostavitev prostega gibanja delavcev, razlagati široko. Tako nova omejitev, ki zaostruje pogoje dostopa do prve poklicne dejavnosti turškega delavca ali njegovih družinskih članov, kot tudi omejitev, ki temu delavcu ali njegovim družinskim članom omejuje dostop do zaposlitve, ki je zagotovljena s temi pravicami, če imajo ti pravice na podlagi člena 6 ali 7 Sklepa št. 1/80, ( 3 ) sta namreč v nasprotju s ciljem navedenega sklepa.

Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da ukrepi države članice, s katerimi se skušajo merila glede zakonitosti položaja turških državljanov opredeliti tako, da se med drugim sprejmejo ali spremenijo pogoji za prebivanje teh državljanov na njenem ozemlju, lahko pomenijo nove omejitve v smislu člena 13 Sklepa št. 1/80.

Nacionalna zakonodaja, ki omogoča odvzem pravic, ki jih imajo zadevne osebe na podlagi členov 6 in 7 Sklepa št. 1/80, torej omejuje njihovo pravico do prostega gibanja v primerjavi s pravico do prostega gibanja, ki so jo imele ob začetku veljavnosti tega sklepa, in zato pomeni novo omejitev v smislu člena 13 navedenega sklepa. Zadevni turški državljani se torej lahko sklicujejo na to določbo.

Sodišče je na drugem mestu obravnavalo povezavo med členom 13 in členom 14 Sklepa št. 1/80. Poudarilo je, da izjema od prepovedi sprejemanja „novih omejitev“ zaradi zahtev javnega reda iz člena 14 pomeni odstopanje od svobode gibanja delavcev in jo je treba torej razumeti ozko. Poleg tega morajo biti nacionalni ukrepi, ki se nanašajo na te zahteve, primerni za zagotavljanje uresničitve zastavljenega cilja varstva javnega reda in ne smejo presegati tega, kar je nujno za njegovo dosego.

Glede turških državljanov, ki tako kot S, E in C že več kot 10 let prebivajo v državi članici gostiteljici, se Sodišče za uporabo navedenega člena 14 sklicuje na člen 12 Direktive 2003/109 ( 4 ) o varstvu rezidentov za daljši čas. Z ukrepi, utemeljenimi iz razlogov javnega reda ali javne varnosti, se namreč predpostavlja, da nacionalni organi v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti in temeljnih pravic zadevne osebe presodijo, ali individualno ravnanje te osebe predstavlja sedanjo, resnično in dovolj resno nevarnost za temeljni družbeni interes.

Ob upoštevanju teh dejstev je Sodišče menilo, da zadevni zakonodajni ukrep spada v polje proste presoje pristojnih nizozemskih organov, navedeno v členu 14(1) Sklepa št. 1/80. Vendar zgolj sklicevanje na spremenjene družbene poglede in utemeljitev na podlagi javnega reda ne zadostujeta za to, da se ta ukrep upraviči. Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju pravic, podeljenih s Sklepom št. 1/80, še presoditi, ali je nacionalni ukrep primeren za zagotavljanje uresničitve zastavljenega cilja, ali ne presega tega, kar je nujno za njegovo dosego, in ali določa predhodno in individualno presojo trenutnega položaja zadevnega turškega delavca.

( 1 ) Besluit houdende wijziging van het Vreemdelingenbesluit 2000 in verband met aanscherping van de glijdende schaal (uredba o spremembi uredbe o tujcih zaradi zaostrovanja drsne lestvice) z dne 26. marca 2012 (Stb. 2012, št. 158).

( 2 ) Sklep Pridružitvenega sveta št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo.

( 3 ) Člena 6 in 7 Sklepa št. 1/80 določata pravice na področju zaposlovanja turških delavcev oziroma njihovih družinskih članov, ki so pridobili dovoljenje, da se jim pridružijo.

( 4 ) Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 19 zvezek 6, str. 272).