Združeni zadevi C‑181/21 in C‑269/21

G.
proti
M. S.

ter

BC
in
DC
proti
X

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe,
ki sta ju vložili Sąd Okręgowy w Katowicach in Sąd Okręgowy w Krakowie)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 9. januarja 2024

„Predhodno odločanje – Člen 267 PDEU – Možnost predložitvenega sodišča, da upošteva sodbo Sodišča, ki je bila izdana v postopku predhodnega odločanja – Nujnost zaprošene razlage za to, da bi predložitveno sodišče lahko izdalo sodbo – Neodvisnost sodnikov – Pogoji za imenovanje sodnikov splošnih sodišč – Možnost izpodbijanja sklepa, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za ukrepe zavarovanja – Možnost izločitve sodnika iz sodnega senata – Nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe“

Vprašanji za predhodno odločanje – Dopustnost – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor – Vprašanja o tem, ali so v primeru, kadar odloča sodni senat, v katerem je sodnik, ki je bil imenovan v posebnih okoliščinah, izpolnjene zahteve glede neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča – Pristojnost nacionalnih sodišč za presojo zakonitosti tega sodnega senata ali za izpodbijanje pravnomočnega sklepa – Neobstoj – Nedopustnost

(člen 267 PDEU)

(Glej točke od 68 do 78.)

Povzetek

Veliki senat Sodišča je presodil, da predloga za sprejetje predhodne odločbe – ki sta ju vložili poljski sodišči, ki se sprašujeta o tem, ali je sestava sodnega senata v zadevi v glavni stvari v skladu z zahtevami glede neodvisnega in nepristranskega sodišča v smislu prava Unije – nista dopustna.

V prvi zadevi (C‑181/21) je bil za preučitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora potrošnika proti plačilnem nalogu določen senat treh sodnikov pri Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah, Poljska). Sodnik poročevalec, ki je zadolžen za zadevo, je izrazil dvome, ali ima ta senat status „sodišča“, glede na okoliščine, v katerih je bila sodnica A. Z., ki je prav tako v navedeni sestavi, imenovana na regionalno sodišče v Katovicah. Zaskrbljen je bil zlasti glede statusa in načina delovanja Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska; v nadaljevanju: KRS ( 1 )), ki posreduje v takem postopku imenovanja.

V zadevi C‑269/21 je senat treh sodnikov pri Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu, Poljska) proučil pritožbo banke zoper sklep, s katerim je sodnik posameznik pri istem sodišču ugodil predlogu za sprejetje ukrepov zavarovanja, ki sta ga vložila potrošnika. Ta sodni senat treh sodnikov je izpodbijani sklep spremenil, zavrnil ta predlog v celoti in zadevo vrnil sodniku posamezniku. Slednji dvomi o skladnosti sestave sodnega senata, ki je odločal o pritožbi banke, s pravom Unije in posledično o veljavnosti njegove odločitve. Namreč, v sodnem senatu treh sodnikov je bila sodnica A. T., ki je bila v regionalno sodišče v Krakovu imenovana leta 2021, po postopku, ki vključuje KRS.

V tem kontekstu sta sodnik poročevalec iz prve zadeve in sodnik posameznik iz druge zadeve odločila, da pri Sodišču vložita vprašanji za predhodno odločanje, s katerima želita v bistvu izvedeti, ali glede na posebne okoliščine, v katerih sta bili imenovani sodnici A. Z. in A. T., sodna senata, v katerih sta ti sodnici, izpolnjujeta zahteve, ki so značilne za neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče, v smislu prava Unije, ter ali pravo Unije ( 2 ) nalaga, da se taki sodniki iz odločanja v teh zadevah izločijo po uradni dolžnosti.

Presoja Sodišča

Najprej je Sodišče opozorilo, da iz besedila in sistematike člena 267 PDEU izhaja, da postopek predhodnega odločanja zlasti predpostavlja, da pred nacionalnimi sodišči dejansko poteka spor, v okviru katerega se od teh sodišč zahteva, da sprejmejo odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati sodbo, izrečeno v postopku predhodnega odločanja. ( 3 )

Sodišče je nato poudarilo, da čeprav mora vsako sodišče preveriti, ali je zaradi svoje sestave neodvisno in nepristransko z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče v smislu zlasti člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, če se v zvezi s tem pojavi resen dvom, ostaja dejstvo, da nujnost razlage v smislu člena 267 PDEU, za katero je bilo Sodišče zaprošeno v okviru postopka predhodnega odločanja, pomeni, da nacionalno sodišče lahko samo izpelje posledice iz te razlage tako, da z njenega vidika presodi zakonitost imenovanja drugega sodnika iz istega senata in ga po potrebi izloči.

V zvezi s tem to ne velja za predložitveno sodišče v zadevi C‑181/21, saj ne iz predložitvene odločbe in ne iz spisa, ki je na voljo Sodišču, ni razvidno, da bi na podlagi pravil nacionalnega prava sodnik sam lahko tako ravnal. Razlaga določb prava Unije, za katero je navedeno sodišče prosilo v zadevi C‑181/21, torej ne ustreza objektivni potrebi, povezani z odločitvijo, ki bi jo sodnik, ki je vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, lahko samostojno sprejel v postopku v glavni stvari.

Sodišče je glede zadeve C‑269/21 poudarilo, da predložitveno sodišče samo poudarja, da zoper sklep senata treh sodnikov, s katerim je ta spremenil njegovo odločbo in zavrnil predlog zadevnih potrošnikov za ukrepe zavarovanja, ni več mogoče vložiti pravnega sredstva in ga je torej treba v skladu s poljskim pravom šteti za pravnomočnega. Čeprav se predložitveno sodišče sklicuje na pravno negotovost v zvezi s tem sklepom zaradi dvomov o pravilnosti sestave senata, ki ga je izdala, pa ne navaja nobene določbe poljskega procesnega prava, ki bi mu dajala pristojnost, da poleg tega kot sodnik posameznik preizkusi skladnost pravnomočnega sklepa, ki ga o takem predlogu izda sestava treh sodnikov, zlasti s pravom Unije. Poleg tega je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da je sklep sodnega senata treh sodnikov zavezujoč za predložitveno sodišče in da ta ni pristojen ne za „izločitev“ sodnika, ki je v sestavi senata, ki je izdala ta sklep, niti za izpodbijanje tega sklepa.

Sodišče je tako ugotovilo, da predložitveno sodišče v zadevi C‑269/21 na podlagi pravil nacionalnega prava ni pristojno za presojo zakonitosti – zlasti glede na pravo Unije – sestave senata treh sodnikov, ki je izdala sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za sprejetje ukrepov zavarovanja, in zlasti pogojev za imenovanje sodnice A. T., ter po potrebi za izpodbijanje tega sklepa.

Ker je bil namreč predlog tožečih strank iz postopka v glavni stvari za sprejetje ukrepov zavarovanja v celoti zavrnjen, je sodni senat treh sodnikov dokončno končal obravnavo tega predloga. Vprašanji, postavljeni v zadevi C‑269/21, sta neločljivo povezani s fazo postopka v zadevi v glavni stvari, ki je bila pravnomočno končana in ki se razlikuje od spora o glavni stvari, ki ostaja edini, ki poteka pred predložitvenim sodiščem. Navedeni vprašanji torej ne ustrezata objektivni potrebi za rešitev tega spora, temveč je njun namen doseči, da Sodišče opravi splošno presojo postopka imenovanja splošnih sodnikov na Poljskem, ki ni povezana s potrebami navedenega spora.

( 1 ) V njegovi sestavi po letu 2018.

( 2 ) Glej člen 2 in člen 19(1) PEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

( 3 ) Sodba z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny in drugi (Disciplinski senat vrhovnega sodišča ‑ Imenovanje) (C‑33/19, EU:C:2022:201, točka 62 in navedena sodna praksa).