Združene zadeve od C‑116/21 P do C‑118/21 P, C‑138/21 P in C‑139/21 P

Evropska komisija

proti

VW in drugim

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. julija 2022

„Pritožba – Javni uslužbenci – Pokojnina – Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije – Člen 20 Priloge VIII – Dodelitev družinske pokojnine – Preživeli zakonec nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino – Zakonska zveza, ki je bila sklenjena po prenehanju delovnega razmerja tega uradnika – Pogoj, da je zakonska zveza na dan smrti uradnika trajala vsaj pet let – Člen 18 Priloge VIII – Zakonska zveza, sklenjena pred prenehanjem delovnega razmerja uradnika – Pogoj minimalnega trajanja zakonske zveze vsaj eno leto – Ugovor nezakonitosti člena 20 Priloge VIII – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 20 – Načelo enakega obravnavanja – Člen 21(1) – Načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti – Člen 52(1) – Neobstoj samovoljnega ali očitno neustreznega razlikovanja glede na cilj, ki ga želi doseči zakonodajalec Unije“

1. Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Objektivno utemeljeno različno obravnavanje – Merila presoje – Uporaba za zakonodajni akt Unije

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 20; Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člena 18 in 20)

   (Glej točke od 95 do 97 in od 140 do 143.)

2. Uradniki – Pokojnine – Družinska pokojnina – Pogoji za dodelitev – Različna uporaba glede na čas sklenitve zakonske zveze, to je pred prenehanjem zaposlitve preminulega uradnika ali po njem – Primerljivost dveh položajev glede na predmet in namen družinskih pokojnin ter glede na skupni pogoj obstoja pravne vezi med zakoncema

   (Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, členi od 18 do 20 in 27)

   (Glej točke od 98 do 100 in od 102 do 108.)

3. Uradniki – Pokojnine – Družinska pokojnina – Pogoji za dodelitev – Minimalno trajanje zakonske zveze – Različno obravnavanje preživelih zakoncev glede na čas sklenitve zakonske zveze, to je pred prenehanjem zaposlitve preminulega uradnika ali po njem – Široko polje proste presoje zakonodajalca Unije – Spoštovanje načela sorazmernosti – Sodni nadzor – Meje – Presoja primernosti in potrebnosti razlikovanja s strani sodišča Unije – Nedopustnost

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 20 in 52(1); Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člena 18 in 20)

   (Glej točke od 127 do 130 in 144.)

4. Uradniki – Pokojnine – Družinska pokojnina – Pogoji za dodelitev – Minimalno trajanje zakonske zveze – Različno obravnavanje preživelih zakoncev glede na čas sklenitve zakonske zveze, to je pred prenehanjem zaposlitve preminulega uradnika ali po njem – Omejitev pravice do enakega obravnavanja in posredna diskriminacija na podlagi starosti – Upravičenost – Boj proti goljufijam – Dopustnost – Preizkus sorazmernosti

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 20, 21(1) in 52(1); Kadrovski predpisi, člen 1d in Priloga VIII, člena 18 in 20)

   (Glej točke od 139 do 142, od 146 do 156 in od 172 do 176.)

5. Pritožba – Razlogi – Razlogi, ki se nanašajo na ugotovitve iz sodbe, izpodbijane s pritožbo, zoper katere ni bila vložena nasprotna pritožba – Pravnomočnost – Zavrnitev

   (Poslovnik Sodišča, člena 169(1) in 178(1))

   (Glej točko 180.)

Povzetek

VW, BT in RN so, odvisno od primera, sklenile ali ponovno sklenile zakonsko zvezo z uradnikom Unije, ki na dan sklenitve ali ponovne sklenitve zakonske zveze ni bil več zaposlen v instituciji Unije. Njihovi možje so umrli manj kot pet let po tem datumu.

Vsaka od treh zadevnih žensk je kot preživeli zakonec nekdanjega uradnika Unije vložila zahtevo za dodelitev družinske pokojnine.

Evropska komisija je te zahteve zavrnila (v nadaljevanju: sporni sklepi), ker VW, BT in RN niso izpolnjevale pogojev iz člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi). Na podlagi te določbe so preživeli zakonci, ki so po tem, ko je uradnikovo delovno razmerje prenehalo, z njim sklenili zakonsko zvezo, izključeni iz prejemanja družinske pokojnine, če je njihova zakonska zveza trajala manj kot pet let. Po drugi strani pa iz člena 18 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom izhaja, da imajo preživeli zakonci, ki so z uradnikom sklenili zakonsko zvezo, preden je njegovo delovno razmerje prenehalo, pravico do družinske pokojnine, če je zakonska zveza trajala vsaj eno leto.

Splošno sodišče, ki je odločalo o tožbah, s katerimi so VW, BT in RN želele doseči ničnost spornih sklepov, je ugotovilo, da se s členom 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom krši načelo enakega obravnavanja iz člena 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), poleg tega pa je v zadevi, ki se nanaša na VW, ugotovilo, da se z navedenim členom krši tudi načelo sorazmernosti, v zadevah, ki se nanašata na BT in RN, pa tudi načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz člena 21(1) Listine. V teh okoliščinah je ugodilo ugovorom nezakonitosti, na katere so se sklicevale VW, BT in RN, ter razglasilo ničnost vseh spornih sklepov.

Sodišče je na podlagi pritožb Komisije in Sveta Evropske unije razveljavilo sodbe Splošnega sodišča in tožbe VW, BT in RN zavrnilo. Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da zakonodajalec Unije s tem, da je v členih 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom kot pogoj za to, da preživeli zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika pridobi pravico do družinske pokojnine, določil različno minimalno trajanje zakonske zveze, ni samovoljno ali očitno neustrezno uporabil širokega polja proste presoje, ki ga ima na tem področju.

Presoja Sodišča

Čeprav se je Sodišče strinjalo s presojo Splošnega sodišča, da sta položaja, ki ju urejata člena 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, primerljiva in da je zakonodajalec Unije z določitvijo različnega minimalnega trajanja zakonske zveze v teh določbah različno obravnaval primerljive položaje, pa je opozorilo, da je ob upoštevanju širokega polja proste presoje, ki ga ima zakonodajalec Unije pri sprejemanju pravil Kadrovskih predpisov, načelo enakega obravnavanja, kot je določeno v členu 20 Listine, kršeno le, če je zakonodajalec uvedel samovoljno ali očitno neustrezno razlikovanje glede na cilj, ki se želi doseči z zadevnimi določbami Kadrovskih predpisov. Ta sodna praksa se uporablja tudi v okviru preizkusa zahteve po sorazmernosti, določene v členu 52(1) Listine.

Iz tega izhaja, da bi se moralo Splošno sodišče v obravnavanem primeru omejiti na preverjanje, ali razlikovanje med preživelimi zakonci uradnikov ali nekdanjih uradnikov glede na čas sklenitve zakonske zveze, določeno v členu 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v povezavi s členom 18 te priloge, ni „samovoljno“ ali „očitno neprimerno“ glede na cilj v splošnem interesu, ki se želi doseči s temi določbami. Splošno sodišče pa je s tem, da je v izpodbijanih sodbah preverilo, ali je to razlikovanje „nerazumno“ glede na cilj v splošnem interesu, ki se želi doseči, in s tem, da je poleg tega preizkusilo, ali je pogoj najmanj petletnega trajanja zakonske zveze iz člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, obravnavan ločeno in neodvisno od pogoja enega leta iz člena 18 te priloge, v okviru člena 52(1) Listine sorazmeren v smislu, da ne presega očitno tega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja v splošnem interesu, kršilo obseg sodnega nadzora, ki bi ga moralo opraviti, in tako napačno uporabilo pravo.

Zato je Sodišče razveljavilo izpodbijane sodbe Splošnega sodišča in je po tem, ko je ugotovilo, da stanje postopka to dovoljuje, samo dokončno odločilo o sporih.

Sodišče je glede tega poudarilo, da je zakonodajalec Unije s tem, da je v členih 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom določil različno minimalno trajanje zakonske zveze, sicer primerljive položaje obravnaval različno, vendar je to različno obravnavanje z vidika člena 52(1) Listine vseeno upravičeno.

Člen 52(1) Listine dopušča omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, priznanih z Listino, le, prvič, če je to omejevanje predpisano z zakonom, drugič, če upošteva bistveno vsebino navedenih pravic in svoboščin ter, tretjič, če je potrebno in dejansko ustreza ciljem v splošnem interesu, ki jih priznava Unija, ali potrebi po varstvu pravic in svoboščin drugih.

V tej zadevi ni sporno, da je različno obravnavanje preživelih zakoncev uradnikov predpisano z zakonom, saj izhaja iz člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v povezavi s členom 18 te priloge. Te določbe natančno določajo pogoje minimalnega trajanja zakonske zveze, iz katerih je razviden obseg omejitve uresničevanja pravice do enakega obravnavanja.

Po mnenju Sodišča se z omejitvijo, ki je bila v sistem družinskih pokojnin vnesena z zadevnim različnim obravnavanjem, poleg tega spoštuje bistvena vsebina načela enakega obravnavanja. Ta omejitev namreč ne posega v načelo enakega obravnavanja kot tako, ker se nanaša le na vprašanje minimalnega trajanja zakonske zveze, ki ga morajo preživeli zakonci umrlih uradnikov ali nekdanjih uradnikov izpolniti, da bi lahko prejemali družinsko pokojnino, ne da bi bila tem zakoncem odvzeta možnost prejemanja take pokojnine v katerem koli od primerov, določenih v členih 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Navedena omejitev poleg tega ustreza cilju v splošnem interesu, in sicer cilju preprečevanja zlorab prava in goljufij. V tem okviru je namen pogoja, v skladu s katerim mora zakonska zveza trajati določeno obdobje, da bi bil preživeli zakonec upravičen prejemati družinsko pokojnino, zagotoviti resničnost in trajnost odnosov med zadevnimi osebami. Gre za enotno merilo, ki se brez razlikovanja uporablja za vse preživele zakonce, za katere veljajo določbe členov 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, in katerega namen ni vzpostaviti domnevo, da je preživeli zakonec odgovoren za zlorabo ali goljufijo, temveč take zlorabe ali goljufije preprečevati.

Nazadnje, v zvezi s preizkusom sorazmernosti je Sodišče presodilo, da to, da se s členom 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom zahteva krajše trajanje zakonske zveze od tega, ki je določeno v členu 18 te priloge, ni niti samovoljno niti očitno neustrezno. V primeru, na katerega se nanaša ta člen 20 in za katerega je značilno, da je zakonska zveza sklenjena po prenehanju zaposlitve uradnika, je namreč spodbuda za zlorabo ali goljufijo lahko večja zaradi večje predvidljivosti in večje bližine smrti uradnika, ker – kot v obravnavanih primerih – do tega prenehanja pride zaradi upokojitve.

Glede na navedeno je Sodišče ugotovilo, da različno obravnavanje iz člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom izpolnjuje merila iz člena 52(1) Listine, zato je člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v skladu z načelom enakega obravnavanja, določenim v členu 20 Listine.

Iz istih razlogov je Sodišče, ki je ugotovilo, da to različno obravnavanje pomeni tudi različno obravnavanje, ki posredno temelji na starosti, presodilo, da je to razlikovanje tudi v skladu z načelom prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, določenim v členu 21(1) Listine.