Zadeva C‑7/21

LKW WALTER Internationale Transportorganisation AG

proti

CB in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bezirksgericht Bleiburg)

 Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 7. julija 2022

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročanje pisanj – Uredba (ES) št. 1393/2007 – Člen 8(1) – Enotedenski rok za uveljavljanje pravice do zavrnitve sprejema pisanja – Sklep o izvršbi, izdan v eni državi članici in v drugi državi članici vročen samo v jeziku prve države članice – Ureditev te prve države članice, ki določa osemdnevni rok za vložitev ugovora zoper ta sklep – Rok za vložitev ugovora, ki začne teči istočasno kot rok, določen za uveljavljanje pravice do zavrnitve sprejema pisanja – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva“

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj – Uredba št. 1393/2007 – Zavrnitev sprejema pisanja – Pravica, podeljena naslovniku pisanja pod določenimi pogoji – Enotedenski rok za zavrnitev – Rok za vložitev tožbe v državi članici izvora, ki začne teči istočasno kot rok za zavrnitev sprejema pisanja – Nedopustnost

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1393/2007, uvodni izjavi 2 in 10 ter člen 8(1))

(Glej točke 36, 39, 41 in od 45 do 49 ter izrek.)

Povzetek

Slovensko sodišče je leta 2019 družbi LKW WALTER Internationale Transportorganisation AG, ki ima sedež v Avstriji, vročilo sklep o izvršbi, ki je bil izdan v odsotnosti toženca na podlagi verodostojnih listin in sestavljen v slovenščini. Avstrijski odvetniki, ki so zastopali to družbo, so nato vložili ugovor zoper navedeni sklep. Ta pa je bil zavržen, ker osemdnevni rok od vročitve sklepa za vložitev ugovora, določen v slovenskem pravu, ni bil spoštovan.

Zaradi zavrženja ugovora je ta družba pri Bezirksgericht Bleiburg (okrajno sodišče v Pliberku, Avstrija) proti navedenim odvetnikom vložila tožbo za ugotovitev odgovornosti. Ti odgovarjajo, da je rok za ugovor v slovenskem pravu med drugim v nasprotju z Uredbo št. 1393/2007 na področju vročanja pisanj(1) in s pravico do učinkovitega sodnega varstva, določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). S pravilno uporabo teh določb naj bi se torej preprečilo, da bi bil ugovor zavržen kot prepozen.

Ob upoštevanju te argumentacije se sodišče, ki mu je zadeva predložena, med drugim sprašuje o razmerju med začetkom osemdnevnega roka za vložitev ugovora, določenega v slovenskem pravu, in členom 8 Uredbe št. 1393/2007. Ta določba naslovniku pisanja, ki se vroča, omogoča, da v enem tednu zavrne sprejem tega pisanja, če – kot v obravnavanem primeru – to ni sestavljeno v enem od jezikov, za katere se šteje, da jih naslovnik razume, ali mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov.

Sodišče, ki so mu bila predložena vprašanja za predhodno odločanje, meni, da člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007 v povezavi s členom 47 Listine nasprotuje ureditvi države članice organa, ki je izdal pisanje za vročitev, na podlagi katere enotedenski rok iz člena 8(1), v katerem lahko naslovnik takega pisanja zavrne njegov sprejem iz enega od razlogov, predvidenih v tej določbi, začne teči istočasno kot rok za vložitev pravnega sredstva zoper navedeno pisanje v tej državi članici.

Presoja Sodišča

V skladu s sodno prakso Sodišča pravica zavrniti sprejem pisanja za vročitev, določena v členu 8(1) Uredbe št. 1393/2007, omogoča varstvo pravice naslovnika tega pisanja do obrambe ob spoštovanju zahtev poštenega sojenja, ki je določeno v členu 47, drugi odstavek, Listine. Zato je treba zagotoviti, da naslovnik pisanja za vročitev, ki je sestavljeno v jeziku, ki ni jezik, za katerega se šteje, da ga razume, dejansko lahko uveljavlja pravico do zavrnitve sprejema tega pisanja, ki spada v njegovo temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva.

Natančneje, polni učinek pravice do zavrnitve sprejema pisanja za vročitev zahteva, prvič, da je bil naslovnik obveščen o obstoju te pravice. Za to je treba standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 uporabljati obvezno in sistematično. Drugič, naslovnik mora imeti na voljo celoten enotedenski rok, določen v členu 8(1) te uredbe, za oceno, ali je treba sprejem pisanja sprejeti ali zavrniti, in v primeru zavrnitve za vrnitev tega pisanja.

Zato, kadar pisanje za vročitev ni sestavljeno v enem od jezikov ali prevedeno v enega od jezikov, navedenih v členu 8(1) Uredbe št. 1393/2007, začetek enotedenskega roka za uveljavljanje pravice do zavrnitve sprejema pisanja ne sme sovpadati z začetkom teka roka za uveljavljanje pravice do pravnega sredstva v skladu z ureditvijo države članice izvora, sicer bi bil ogrožen polni učinek te določbe v povezavi s členom 47 Listine. Zadnjenavedeni rok mora načeloma začeti teči po izteku prvega enotedenskega roka.

V nasprotnem primeru bi to lahko naslovnika pisanja – da zaradi svojega čezmejnega položaja ne bi bil v procesno slabšem položaju – spodbudilo k izbiri možnosti zavrnitve navedenega pisanja. Taka spodbuda bi bila v nasprotju s ciljem Uredbe št. 1393/2007, ki je zlasti dajanje prednosti hitremu pošiljanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah pri vročanju, brez poseganja v spoštovanje pravice naslovnika teh pisanj do obrambe. Za zagotovitev učinkovitosti Uredbe št. 1393/2007 bi bilo tako treba možnost, da se vročitev navedenih pisanj zavrne, omejiti na izjemne primere.

1      Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL 2007, L 324, str. 79).